Hrvaški prozaist Damir Karakaš ni pisec za vsakogar. Temu bodo pritrdili vsi, ki so že pred desetletjem brali njegovo zbirko kratkih zgodb Kino Lika ali roman Šumenje gozda, ki je pri nas izšel pred dvema letoma, in se skoznju prebijali mukoma – le da eni od napisanega očarani, drugi pa predvsem utrujeni. Tudi roman Proslava, v katerem o človeški stiski, tudi kot posledici vojne, najbolj avtentično pričajo sok gozdov, žilava in suličasta trava ter razmehčano jabolko, obkroženo z oblakom mušic, za sabo ne bo puščal »nedotaknjenih« bralcev. In to je vselej razlog za proslavo.
Gre za tako pretresljivo tematiko? Zgolj do neke mere. Karakaš se vztrajno vrača globoko na hrvaško podeželje, v gozdove domače Like, ki je v njegovih delih – nikol...
Na Brdu pri Kranju je nedavno potekala slavnostna podelitev listin novoizvoljenim članom Inženirske akademije Slovenije. V svoje vrste je ta sprejela...
