moji morda nadležni, a pravočasni maili so vas opozarjali, da vaša država hodi po napačni poti, da so odločitve vašega predsednika nevarne, da se utegne zgoditi, kar se je, in da bomo zaradi tega na koncu plačali vsi, Ukrajinci, Rusi, Evropejci in ves svet, če ne zaradi drugega (tudi če se v tem trenutku vojna konča, se dogovorite za trajni mir in svoje tanke potegnete nazaj domov ter prekličete povečano stopnjo jedrske pripravljenosti), zaradi skupnega poraza v boju proti podnebnim spremembam. Cilji in obveznosti, dogovorjeni v Parizu in Glasgowu, so le še na papirju. V najboljšem primeru ste prisilili Zahod skupaj z vašimi nekdanjimi simpatizerji v novo, dolgotrajno hladno vojno, sebe pa potisnili v relativno osamo. Ali se boste zadovoljili s sodelovanjem s Kitajsko in Severno Korejo? Morda še s Kubo, Venezuelo, Iranom in Srbijo, v svetu, ki bo gledal na vašega predsednika kot na novodobnega Hitlerja in na Rusijo kot na najnevarnejšega sovražnika? In zadali ste zelo hud udarec – upam, da ne usodnega – mirovnikom po vsem svetu, zlasti zagovornikom prepovedi jedrskega orožja, pri nas doma tudi nasprotnikom našega članstva v zvezi Nato.

Sprašujem se in vas sprašujem, seveda brez upanja na odgovor, ali se normalni, prisebni, odgovorni ljudje vaše velike nacije, domovine Tolstoja, Puškina, Dostojevskega, Čehova, Prokofjeva, Čajkovskega, Šostakoviča, Stravinskega, Kandinskega, Saharova, Solženicina ... in še in še bi lahko naštevali, če odmislimo svetovno spoštovane politike, zavedajo, kaj je vaš sedanji predsednik storil, kaj je zagrešil, kakšno sramoto vam je zakuhal? In veliko Rusijo onečastil z neizbrisljivim madežem?

Vaš narod je utrpel tretjino vseh mrtvih v drugi svetovni vojni, branili ste se kot levi pred agresijo tretjega rajha, jo ustavili, potisnili nazaj in končno osvobodili vsa ozemlja do Berlina, s čimer ste ogromno prispevali k zmagi zaveznikov nad nacifašizmom, zdaj pa ste sami postali agresor in žugate celo z jedrskim orožjem. Ali so pregorele vse možganske varovalke? Je morda kriv covid? No, vem, da niste preprosti državljanke in državljani ali uslužbenci in diplomati krivi, tudi ne nižji čini vojske, toda kot ljudje bi se morali Putinu upreti, odstopati s funkcij, obsojati njegovo početje, se iti državljansko nepokorščino, pa četudi s tveganjem pregona, zapora in Sibirije. Kje so danes Leninove množice, ki so pregnale carja? Kje so Rusi s srcem, razumom in vestjo? Kot da so se vsi poskrili, razen izjem, ki gredo na ulice v preskromnem številu, da bi protest zalegel oziroma da ga organi pregona ne bi mogli zatreti. Žalostno je, da če bo Putina komu uspelo nagovoriti, da odneha, bodo to oligarhi. Narod, delavci, kmetje, intelektualci so z rusko revolucijo spodnesli monarhijo. Zbudi se, Rusija! Ker tvegamo vsi, vi in ves preostali svet, da ne bo več bujenja.

Javite to vašim v Moskvo. Sem le en sam, nepomemben glas, ki pa odraža, to sami veste, misli in skrbi najmanj 95 odstotkov Evropejcev in 70 odstotkov državljank in državljanov preostalega sveta.

Aurelio Juri, Koper