Z močnim zvonjenjem in skoraj magičnim plesom nas je skupina dečkov in odraslih moških, oblečenih v bele hlače, rdečo karirasto srajco in ovčji kožuh ter z ogromnim pokrivalom, narejenim iz papirnatih rož, pozdravila na dvorišču starejše hiše v središču občine Matulji nad Opatijo. »Halubajski zvončarji z območja Kastavščine sodijo pod Unescovo zaščito nesnovne kulturne dediščine in so v nekih davnih časih imeli ritualen pomen, da so v zimskem času klicali bogove plodnosti, preganjali hudobne duhove in varovali živali pred uroki,« v njihovi družbi pove direktorica Turistične skupnosti Matulji Marijana Kalčić in doda, da so Frlanski zvončarji ena od desetih skupin, ki danes ohranja tradicijo kraja in tukajšnjih prebivalcev.
Skoraj 20-letna tradicija Frlanskih zvončarjev
Prvi zapisi o organiziranih sprevodih zvončarjev so iz 19. stoletja, toda korenine segajo globoko v preteklost, če upoštevamo vse elemente obreda in posebne kostume, ki kažejo na obrede kulta plodnosti. V prejšnjem stoletju so se ravno po teh lastnostih ločili zvončarji iz zahodne Kastavščine, ki si ne prekrivajo obraza in nosijo kape s papirnatimi okrasi. »To se je zgodilo leta 1918, razlog pa je bila meja z Italijo, ki je šla tu mimo. Ker vojska ni dovolila pokritih obrazov, so jih naši predhodniki sneli in si na glavo poveznili ogromne klobuke. Te še danes zvončarji izdelujemo sami oziroma delo zaupamo našim ženam,« je razložil Željko Ćiković in dodal, da so Frlanski zvončarji ena najmlajših skupin. »Ustanovili smo se leta 2003, potem ko smo ugotovili, da krajani nastopamo v različnih skupinah. Trenutno nas je nekaj deset. Najlepše je videti tri generacije zvončarjev, od deda do njegovega vnuka, ali dva brata s svojimi sinovi.«
Čas zvončarjev na Kvarneju nastopi 6. januarja, ponekod 17. januarja na praznik sv. Antona, finale pa se odvija zadnje tri dni pusta. »A treba je povedati, da zvončarji niso pustne maske. Gre za našo tradicijo, kot pravijo, zvončar se rodi in umre kot zvončar,« pove Valter Berden, eden najstarejših zvončarjev v skupini. »Biti zvončar je bila od nekdaj velika čast. Navadno so to bili odrasli, močni in postavni moški. Biti so morali telesno dobro pripravljeni, saj so navadno hodili tudi po nekaj deset kilometrov na dan. Prav tako so si morali pokriti tetovažo in sneti ves nakit,« doda.
Gastronomija v korak s pustnimi maskami
Zvončarje oziroma sprevod vodi Maj, ki ima v roki cvetočo bambusovo palico, s katero ves čas kroži nad glavo. Za njim gredo glasbeniki in nato po tri in po dva zvončarja skupaj v sprevodu. »V središču vasi in na hišnih dvoriščih se sprevod ustavi. Takrat zvončarji oblikujejo krog in zaplešejo kolo. Glasbeniki navadno igrajo znane napeve, tudi slovenske od V dolini tihi do Avsenikovega repertoarja. Prav tako se pleše polka na tri korake, tukaj ji pravimo potresujka,« še razloži.
Seveda je v dogajanje okoli zvončarjev vpletena vsa družina. Nepogrešljivo je delo gospodinj, ki se za ta praznik še posebej potrudijo. »Postreže se močnejša hrana, od kolin do zelja in repe. Iz kleti pridejo na mizo suhomesnati domači izdelki. Cvrejo se fritule, kvašeni in krhki flancati. Če ne poznate, morate pokusiti presnac, starinski kolač, narejen iz starega kruha, z veliko sladkorja in masla. Tudi restavracije v tem času prilagodijo svoj jedilnik sezonski ponudbi,« pove Kalčićeva, ki ne pozabi povabiti to nedeljo v Matulje, ko se bodo predstavili Mučićevi zvončarji in maškare na že tradicionalnem pohodu. »Dobrodošli prav tako v ponedeljek, 28. februarja, in v torek, 1. marca, ko bodo ulice po vaseh prav tako polne plesa in zvonjenja. Nikar ne pozabite na svojo pustno masko,« še povabi direktorica turistične skupnosti.