Da so najboljši teniški igralci milijonarji, je znano dejstvo. A marsikdo izmed njih bi se z veseljem odrekel kakšnemu milijonu, če bi vsaj za dan ali dva postal številka 1 na svetu. Sploh v obdobju vladavine Srba Novaka Đokovića, Španca Rafaela Nadala in Švicarja Rogerja Federerja so to za večino neuresničene sanje. No, njemu je uspelo. Daniil Medvedjev je od včeraj tudi uradno najboljši teniški igralec. Zasluženo.
Šestindvajsetletni Rus je najbolj znan po tem, da je Đokoviću preprečil, da v istem letu zmaga na vseh štirih turnirjih za veliki slam. Premagal ga je namreč na zadnjem turnirju lani v New Yorku. V kako zelo dobri formi je zadnja leta, potrjuje tudi njegov bančni račun, na katerega se je samo z naslova turnirskih nagrad nateklo več kot 23 milijonov dolarjev. Za dodatne milijone skrbijo pogodbe s podjetjema Lacoste in Bovet (proizvajalec ur), je tudi ambasador znamke avtomobilov BMW in digitalne banke Tinkoff.
Žena mu ureja vizume
Rodil se je v Moskvi, njegov oče pa je bil računalniški inženir. Pri vsega šestih letih je njegova mama ob bazenu, na katerem se je učil plavanja, odkrila oglas za treniranje tenisa. Oče ga je spodbudil k temu, da je začel udarjati teniško žogico. Njegova prva trenerka je bila Jekaterina Krjučkova, ki je pod svojim okriljem imela tudi profesionalko Vero Zvonarevo. Tenis je postal njegovo življenje, čeprav se je vzporedno ves čas šolal in celo diplomiral kot trener na ruski univerzi.
Njegova druga domovina je postala Francija, kamor se je preselil skupaj s staršema. Ker je po 18. letu zvečine živel zunaj Rusije, odlično govori angleško in francosko. Septembra 2018 se je poročil z Dario Černiškovo, nekdanjo teniško igralko, in dejal, da je bila poroka zadetek v polno. »Ko sva se poročila, sem bil 65. igralec na svetu, deset mesecev po poroki pa že med najboljšo deseterico. V družini sem jaz tisti, ki služi denar, žena pa me pri tem spodbuja in mi pomaga, da ga zaslužim še več,« je dejal Daniil Medvedjev, ki sicer živi v Monte Carlu. Žena mu pomaga tudi pri vizumih, potrebnih za potovanje, kar za ruskega državljana ni najlažje opravilo.
Pot med profesionalce je začel leta 2015 na turnirju za pokal Kremlja, kjer je nastopil med dvojicami skupaj z Aslanom Karacevom, med posamezniki pa leto kasneje v Nici, v treh nizih ga je v prvem krogu porazil Guido Pella. Januarja 2017 se je v Čenaju v Indiji prvič uvrstil v finale, a izgubil z Robertom Agutom. Prvi vrhunec kariere pa je dočakal januarja 2018 v Sydneyju, ko je bil boljši od Alexa de Minaura. Njegova pot je šla samo še navzgor, med 13 turnirskimi zmagami pa je tudi največja na že omenjenem odprtem prvenstvu ZDA. Njegovo razmerje zmag in porazov je 234:102. »Ko sem bil star dvanajst let, sem seveda občudoval velike zvezde na največjih turnirjih. Sanjal sem, da bom nekoč v njihovi vlogi tudi sam. Nato so sanje postale resničnost. Še danes se dobro spomnim, ko sem v New Yorku prvič v živo videl Johna Isnerja in si rekel, pa saj je še večji kot po televiziji,« se spominja.
Njegova igra je dolgočasna, vendar pametna
Velika prednost 1,98 metra visokega navdušenca nad nogometaši Bayerna iz Münchna je močan in natančen servis, ko žogica leti s hitrostjo do 225 kilometrov na uro. Njegove žogice med izmenjavami so dolge in natančne, je agresiven, ko je treba, se po servisu odpravi na mrežo. Prav tako sodi med najboljše v karavani v vračanju servisa, za nameček je psihično vse bolj močan in se uči nadzorovati občasno nepotrpežljivost. »Je kompleten igralec,« mu je laskal Srb Novak Đoković, Alexander Zverev pa je dodal, da je trenutno najboljši igralec na svetu. Grk Stefanos Cicipas je enkrat pripomnil, da je njegova igra dolgočasna, a da igra zelo pametno in te na koncu nadigra.
Seveda del njegove kariere niso samo zmage, sploh ko je začel svojo pot na največjih turnirjih, je izgubljal. »Spomnim se poraza na Rolandu Garrosu proti Benjaminu Bonziju. Ko sem prišel med novinarje, sem bil slabe volje in sem se odločil, da bodo moji odgovori kratki. Dobil sem samo eno vprašanje. Na srečo.«
Čeprav dela s psihologinjo, Rus občasno še vedno izgubi živce. Tako je med letošnjim odprtim prvenstvom Avstralije postal sovražnik navijačev številka ena, ko jim je po dvoboju z Nickom Kyrgiosom rekel, da imajo nizek inteligenčni kvocient, organizatorjem pa zabrusil, da je nekorektno navijanje uničilo njegovo ljubezen do tenisa. »Gledalci so bili nespoštljivi do mene, zato sem močno razočaran. Otrok v meni je nehal sanjati,« je bil slabe volje Medvedjev. Na koncu je izgubil finale z Nadalom.