Leto 2021 je bilo za slovensko gospodarstvo leto okrevanja po koronskem šoku v 2020, so navedli na statističnem uradu. Po prvi oceni se je BDP tako realno zvišal za 8,1 odstotka, nominalno pa za 10,9 odstotka. BDP v tekočih cenah je tako ob koncu leta dosegel 52,02 milijarde evrov. V zadnjem lanskem četrtletju je bil BDP medletno višji za 10,4 odstotka. Po desezoniranih podatkih se je BDP v zadnjem lanskem trimesečju na četrtletni ravni okrepil za 5,4 odstotka, medletno pa za 10,5 odstotka.
Na celoletno rast je imelo pomembno vlogo tako zunanje kot domače povpraševanje, je danes pojasnila Romana Korenič s statističnega urada. V prvi polovici leta je k rasti bolj izrazito prispeval izvoz, ki se je sicer povečeval skozi vsa četrtletja. Izvoz je bil lani večji za 13,2 odstotka, uvoz pa za 17,4 odstotka. Zunanjetrgovinski presežek se je s predlanskih skoraj 4,33 milijarde evrov zmanjšal na nekaj več kot 2,76 milijarde evrov. »K temu je prispevalo tudi dejstvo, da so cene, po kateri podjetja uvažajo, naraščale hitreje kot cene, po katerih naši izvozniki izvažajo,« je pojasnila Koreničeva.
Rast domače potrošnje in investicij
Domača potrošnja se je po predlanskem 4,6-odstotnem znižanju lani povečala za 10,8 odstotka. Končna potrošnja je imela pri tem večji vpliv od bruto investicij. Te so se lani povečale za 15,5 odstotka, od tega za 12,3 odstotka bruto investicije v osnovna sredstva.
V zadnjem četrtletju se je domača potrošnja, v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta, povečala za 13,9 odstotka. K temu je največ prispevala potrošnja gospodinjstev. Povečala se je za 22,9 odstotka. Višje so bile tudi bruto investicije (+0,8 odstotka), od tega investicije v osnovna sredstva za 11 odstotkov.
»Najbolj so se povečale investicije v stroje in opremo, rast smo zaznali tudi pri investicijah v drugo opremo in pri gradbenih investicijah, med temi so se bolj povečale investicije v stanovanjsko gradnjo,« je strnila Koreničeva. V okviru zasebne potrošnje, ki je bila po besedah Koreničeve celo višja kot v drugem četrtletju, pa so nekoliko bolj opazni izdatki gospodinjstev za tiste dobrine, za katere so predlani upadli bolj - izdatki za oblačila in obutev, trajne dobrine, pohištvo. Med vrstami dnevnih nakupov so bolj izrazito narasli izdatki za goriva in storitve, je dodala.
Predkrizno raven presegli že v prvi polovici 2021
Že tretje četrtletje zapored se je uvoz povečal bolj kot izvoz; uvoz za 16,8 odstotka, izvoz pa za 12,1 odstotka. Zaradi višje rasti uvoza v primerjavi z izvozom in slabših pogojev menjave je bil prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP tudi tokrat negativen (za 2,3 odstotne točke).
Skupna zaposlenost je medtem znašala 1.054.000 oseb; na letni ravni se je povečala za 14.600 oseb ali za 1,4 odstotka. Največ oseb se je zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, zdravstvu in socialnem varstvu ter v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (v vsaki od teh dejavnosti približno 3000 oseb).
»Če strnemo celo leto, smo že v polovici leta presegli predkrizno raven,« je še dejala Koreničeva. Večina komponent se je po njenih besedah povečala, v nekaterih segmentih pa predkoronske ravni še nismo presegli. »Na izdatkovni strani so to potovanja - tako izvoz kot uvoz,« je dejala Koreničeva in dodala, da se ravni iz leta 2019 bolj približujemo pri potovanjih domačega prebivalstva v tujino, medtem ko je prihod tujih turistov še vedno krepko zaostaja. Gostinstvo je po njenih besedah še okoli 30 odstotkov pod ravnjo iz leta 2019, opazno zaostajajo še dejavnosti, ki so vezane na kulturo in razvedrilo.
Lansko okrevanje je sicer preseglo vse napovedi domačih in mednarodnih ustanov. Te so bile v najboljšem primeru pri okoli sedemodstotni rasti gospodarske dejavnosti. Za letos so napovedi vse od 3,8 odstotka (Evropska komisija), pa do 5,4 odstotka Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj). Zadnje napovedi so bile že nekoliko nižje, in to predvsem zaradi negativnih učinkov rasti cen in težav v dobavnih verigah. A dosedanje napovedi še ne vključujejo ruskega napada na Ukrajino in potencialnega šoka dogajanja na vzhodu Evrope za evropsko in globalno gospodarstvo.
Februarja na letni ravni 6,9-odstotna inflacija
Cene življenjskih potrebščin so se februarja na letni ravni v povprečju zvišale za 6,9 odstotka, od januarskih pa so bile višje za 1,4 odstotka. Februarska letna inflacija je najvišja po juliju 2008, največ pa so k njej prispevale višje cene električne energije, plina in drugih goriv. Cene blaga so bile februarja v povprečju za 8,5 odstotka višje kot pred enim letom, storitve pa so se v zadnjem letu dni v povprečju podražile za 3,7 odstotka, je danes objavil statistični urad.
Medtem ko so v februarju lani statistiki izračunali znižanje cen na letni ravni v povprečju za odstotek, so k letošnji rasti cen največ prispevale višje cene energentov. Električna energija se je od februarja lani podražila za 15 odstotkov, plin za 25,6 odstotka, tekoča goriva za 10,3 odstotka, trda goriva za 11,6 odstotka in toplotna energija za 52,1 odstotka. Za 26,6 odstotka so se podražila tudi goriva in maziva za osebna vozila, hrana pa je bila februarja v povprečju za 6,4 odstotka dražja kot pred letom. Na drugi strani so stopnjo inflacije nekoliko ublažile za 3,6 odstotka nižje cene izdelkov in storitev iz skupine komunikacije.
Mesečna stopnja inflacije se je z januarskih 0,4 odstotka februarja pospešila na 1,4 odstotka. Poleg dražje elektrike so k njej prispevale tudi višje cene hrane in počitniških paketov. Hrana se je od januarja v povprečju podražila za 2,1 odstotka, električna energija za 8,4 odstotka, počitniški paketi pa za 10,4 odstotka. Prav tako so se zvišale cene oblačil (za 2,5 odstotka), gospodinjskega pohištva (za 1,9 odstotka) in bencina (za 3,5 odstotka). Manj kot v prvem letošnjem mesecu pa je bilo treba februarja odšteti za obutev (za 2,7 odstotka), zemeljski in mestni plin (za 6,7 odstotka) ter izdelke in storitve iz skupine zdravstvo (za 1,1 odstotka).
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo gibanja cen v EU, je bila februarja sedemodstotna. Mesečna rast cen je bila 1,1-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa 3,3-odstotna.
V zadnjem četrtletju 2021 manj delovno aktivnih, stopnja brezposelnosti ostala pri 4,5 odstotka
Med prebivalci Slovenije v zasebnih gospodinjstvih je bilo v zadnjem četrtletju leta 2021 delovno aktivnih 981.000 oseb, kar je dva odstotka manj kot v tretjem trimesečju. Stopnja brezposelnosti se glede na tretje četrtletje ni spremenila in je znašala 4,5 odstotka.
Stopnja delovne aktivnosti med moškimi je bila 61 odstotkov, med ženskami pa 52 odstotkov. Stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let je znašala 77,2 odstotka.
Med delovno aktivnimi jih je bilo 82 odstotkov zaposlenih v delovnem razmerju, 12 odstotkov samozaposlenih, trije odstotki so opravljali študentsko delo, dva odstotka jih je pomagalo na družinski kmetiji ali v družinskem podjetju, en odstotek pa je opravljal druge oblike dela. Delež delovno aktivnih zaposlenih v delovnem razmerju se je v primerjavi z enakim obdobjem leto prej zmanjšal za štiri odstotne točke, medtem ko se je delež samozaposlenih povečal za dve odstotni točki.
V zadnjem četrtletju 2021 je bilo brezposelnih približno 47.000 oseb, kar je enako kot v prejšnjem četrtletju in za 6000 manj kot v enakem obdobju lani. Stopnja brezposelnosti je med moškimi znašala 4,2 odstotka, med ženskami pa 4,9 odstotka. Pri moških se je v primerjavi z enakim obdobjem leto prej znižala za 0,4 odstotne točke, pri ženskah pa za 0,8 odstotne točke, kažejo podatki, ki jih statistični urad pridobiva z anketnim vprašalnikom ter iz administrativnih in drugih zbirk podatkov.
Med brezposelnimi je 21.000 oseb oziroma 46 odstotkov vseh zaposlitev iskalo že eno leto ali več, s čimer so opredeljeni kot dolgotrajno brezposelni. V primerjavi z enakim obdobjem leto prej se je delež dolgotrajno brezposelnih zmanjšal za pet odstotnih točk. V zadnjem četrtletju 2021 se je zmanjšalo tudi število oseb, ki so bili brezposelni manj kot eno leto; bilo jih je 25.000, kar je 20 odstotkov manj kot leto prej.
