Dolžina svetlega dela dneva se daljša že več kot dva meseca, sončni in suhi dnevi pa so že primerni za zunanja opravila. Smo v prehodnem obdobju, ko lahko na okenskih policah že kalimo semena nekaterih vrtnin, zunaj pa obrezujemo sadno drevje in pripravljamo gredice. Prehod iz zime v pomlad je namenjen tudi nabiranju vrtnarskega znanja, nenazadnje pa tudi zadnjim večjim opravkom v notranjosti naših domov, iz katerih se bomo v toplejšem delu leta vse pogosteje umikali v naravo.
Načrt, priprava in izvedba
Zaradi zimskega premora imamo spomladi možnost, da se vrtnarjenja lotimo premišljeno. Če smo se v zimskih mesecih posvetili prebiranju vrtnarske literature ali odločanju glede novih vrtnin oziroma gredic, bo začetek sezone stekel gladko. Tudi zaloga semen je v vrtnarskih trgovinah prav zdaj na vrhuncu. V tem času na okenski polici sejemo zgodnje sorte, ki jih bomo čez nekaj tednov preselili v toplo gredo ali na podobno mesto. Sejemo zgodnje in dolgo kaljive sorte, pobiramo zimsko zelenjavo, pripravljamo kole za fižol in paradižnik. Svetujemo vam tudi, da preverite stanje vrtnarskega orodja in strojev. Ob začetku košnje so servisi motornih strojev običajno močno obremenjeni, z zgodnjim odhodom na redni servis pa se lahko gneči izognemo.
Gnoj in kompost po potrebi
Zaradi toplejšega vremena zemlja ne bo več dolgo zamrznjena in če vrt prekopavate, bodo na sončnih legah kmalu primerni pogoji za to. Preverite tudi kompost. Zdaj ga je smiselno premešati oziroma prekopati, da tako ocenimo uspešnost razpadanja. Če večino materiala predstavlja črn humus, je kompost odličen in pripravljen za uporabo. Večja količina nerazpadlega organskega materiala kaže na počasnejše razpadanje in morda bo treba v tej sezoni poseči po drugem viru. O stanju komposta govori tudi količina deževnikov. Če jih je veliko, je v kupu še dovolj organskega materiala, medtem ko njihova odsotnost (in velika količina humusa) kaže, da so vsi organski materiali razpadli in dobili ste odličen kompost. Na domačem vrtu uporabljamo tudi star hlevski gnoj. Svežega ne uporabljamo, saj snovi še niso razpadle na potrebna hranila, svež gnoj pa na rastline deluje neugodno. Gnoj mora imeti videz in vonj zemlje, če v njem še ločimo iztrebke in nastilj, ga moramo zakopati oziroma pokriti in počakati, da se skompostira. Star gnoj in kompost morata biti glavna vira hranil na domačem vrtu, kjer se izogibajmo umetnim gnojilom. Zaradi vpliva na organski material v prsti lahko z njimi na dolgi rok naredimo več škode kot koristi.
Drevesa so pri obrezovanju odpustljiva
Pozimi se lotimo tudi obrezovanja sadnega drevja in beljenja drevesnih debel. S slednjim zmanjšamo pregrevanje temne drevesne skorje in drevesa zaščitimo pred temperaturnimi razlikami zgodnje pomladi, zimsko oziroma pomladno obrezovanje pa je namenjeno oblikovanju in pomlajevanju krošnje. Pred začetkom gibanja drevesnih sokov (konec februarja) naj bi obrezali vso sadno drevje, saj kasnejši posegi nekoliko ustavijo rast poganjkov. Posebno pozorni bodimo pri občutljivejših sortah; breskve, češnje, višnje in marelice so znane po večji občutljivosti. Brez posegov bo drevo zraslo v visok grm, na katerem ne bo prav dosti plodov. Za rez so primerni sončni brezvetrni dnevi, ki jim sledi suho obdobje brez izrazitega padca temperatur. Poglobljene nasvete glede tehnik najdete v sadjarski in vinogradniški literaturi, ki je v slovenskih knjižnicah dobro zastopana, nasvete lahko poiščemo na spletu, še pogosteje pa se znanje prenaša med ljudmi, zato se je koristno pozanimati tudi pri izkušenih znancih ali sosedih. Smotrno je spremljati tudi aktivnosti vinogradniških in sadjarskih društev ali Kmetijskega inštituta Slovenije, saj mnoge organizacije pred začetkom pomladi prirejajo demonstracijske reze trte ali sadnega drevja.
Dobro orodje in lepo vreme
Osnova za delo je dobro orodje. Les režemo z ostrimi in čistimi škarjami ter dobro ročno žago, saj se ostro odrezan les zaceli hitreje in je manj izpostavljen bakterijam. Pri večjih ranah (odžagane veje) svetujemo tudi uporabo cepilne smole, s katero zapremo rane. Pred obrezovanjem si z razdalje ogledamo drevo z vseh strani. Cilj je pomladiti drevo in odpreti krošnjo, da je ta svetla in enakomerno raščena, v notranjosti naj ne bo nepotrebnih vej. Drevo raste od debla navzven, zato odstranimo vse veje, ki rastejo proti krošnji. Odstranimo tudi vse debelejše veje, ki jih lahko nadomestimo z bližnjimi mladimi poganjki, ki jih upognemo v vodoraven položaj. Mlade poganjke režemo v celoti in jih ne krajšamo, saj bomo sicer dosegli zgolj neželeno obraščanje. Tiste, ki jih nismo odrezali, upognemo vodoravno in tako dosežemo, da bodo naslednje leto razvili rodne brste.
Najboljši je stalen sadjar
Posegi v sadovnjaku morajo biti premišljeni. Zdrava drevesa se hitro obrastejo, a nepotreben stres jih izpostavlja okužbam in boleznim, če zapostavimo slabši obrod v sezoni ali dveh po napačnem posegu. Če pri delu upoštevamo opisane osnovne zakonitosti, bodo morebitne napake predvsem priložnost za učenje. Skrb za sadovnjak je dolgoročno opravilo in sadjar mora imeti v mislih tudi prihajajoče sezone. Pogost nasvet izkušenih sadjarjev je, da drevesa vedno obrezuje ista oseba, saj obliko drevesa dosežemo postopno skozi več sezon. Skupaj z drevesi raste tudi sadjarjevo znanje, stalen oskrbnik prepozna pravilne in napačne odločitve ter sledi viziji drevesa, ki si jo je prvotno zamislil.
Časa za zunanja opravila bo dovolj
V zadnjih tednih zime se poleg narave prebujamo tudi ljudje in spomladanska delovna vnema je običajno kar močna. Če delo na vrtu pričakujete v nizkem startu, imejte v mislih dobro načrtovan vrt, ne pozabite pa na morebitne težave pretekle sezone in načine, kako se jim tokrat izogniti. Ne glede na delovno vnemo upoštevajte tudi, da je v tem času leta morda še zadnja priložnost za kakšne večje opravke v notranjosti, kot sta na primer beljenje in spomladansko čiščenje. Z višjimi temperaturami in daljšim dnevom bomo namreč vse manj časa preživeli med štirimi stenami, pa naj gre za delo ali dolge sproščujoče večere.