Jerneja Ženka, po izobrazbi elektronika, ki je gonilna sila projekta, je že v času študija zanimala biometrika – kako na človeku nekaj pomeriti na neinvaziven način. Ko je kot asistent delal na fakulteti, je bil mentor študentom pri diplomskih in magistrskih nalogah. »Ena od nalog je bila zelo zanimiva, ker smo iskali način, kako bi lahko iz stola, mize ali postelje dobivali vibracije, da bi merili vitalne funkcije človeka, predvsem srčni utrip,« pravi. »Poskusili smo dobiti povratne informacije, ali se človek dobro počuti ali ne. Videli smo, da zadeva dela dobro, a ne dovolj dobro, zato smo se omejili na posteljo, saj v njej preživimo veliko časa.«
Senzor pod vzmetnico
Ekipa je ugotavljala, kje bi lahko tak sistem kar najbolje uporabili, in se osredotočila na domove za starejše. Oblikovali so zasnovo sistema za merjenje srčnega utripa, dihanja in srčnih zastojev, ki alarmira osebje, da pohiti k varovancu, ki potrebuje pomoč. Senzor, ki je nameščen pod vzmetnico in je prek brezžične povezave povezan z oblakom in sistemom za obveščanje, uporablja pa umetno inteligenco, so preizkusili v laboratoriju, produkta še niso imeli, pojasnjuje Ženko. Kljub temu da je bil sistem še v razvoju, so ga predstavili v enem od domov za starejše, kjer pa so želeli, da bi zaznaval tudi prisotnost stanovalcev. To bi jim pomagalo predvsem v nočnem času in na oddelkih z dementnimi varovanci, ki lahko odtavajo. Kljub temu da je merjenje prisotnosti zaradi različnih vzmetnic in položaja ležečih na njih težavno, saj je spremenljivk veliko, so sprejeli izziv in sistem elderon ustrezno nadgradili ter ga začeli preizkušati.
Takrat so soustanovitelji zagnali startup GridTech, ki je zagonska sredstva za razvoj pridobil na razpisu P2 Slovenskega podjetniškega sklada. »Sistem elderon je bil že tako izpopolnjen, da smo ga domovom lahko dali v najem,« pove Jernej Ženko, ki dodaja, da je bilo vanj vloženega veliko več razvoja, kot so si predstavljali. Trenutno ga uporablja sedem domov za starejše v severovzhodni Sloveniji, merijo pa še na druge slovenske domove in v naslednji fazi tudi na tujino. Na vprašanje, zakaj sistema ne prodajajo, Ženko odgovarja, da je poslovni model tak, da se jim najem dolgoročno bolj splača, in tudi domovom je to bolj pogodu, saj imajo ves čas tehnično podporo. Res pa je, da morajo v podjetju za vsako napravo v času proizvodnje in testiranja zalagati denar in potem traja še nekaj najemnin, da se strošek povrne, zato trenutno nimajo dovolj kapitala, da bi izdelali več senzorjev. Kljub zanimanju investitorjev, ki bi jim omogočili večjo rast, so se ustanovitelji podjetja odločili, da obdržijo lastništvo.
Nadgradnja z dodatnimi senzorji
»Izbrali smo težjo pot, ki pa bo na dolgi rok bolj uspešna,« doda Ženko in pripomni, da se ne želijo odmakniti od končnih strank, saj tako ne bi mogli prisluhniti izkušnjam domov s sistemom in ga še naprej izboljševati. Zato gredo v domove, zavihajo rokave in sami delajo z varovanci. Za zdaj sodelujejo samo z domovi, ne pa tudi s posamezniki. Domovi za starejše sicer skrbijo tudi za ljudi, ki na vstop v dom zaradi zasedenosti čakajo doma, tako da se pogovarjajo, da bi sistem namestili na njihovih domovih, osebje pa bi prišlo pogledat, če bi se sprožil alarm. Naslednji izziv, s katerim se sooča ekipa GridTecha, je, kako omogočiti nadzor nad stanovalci tudi čez dan, zato razvijajo dodatne senzorje, ki bi glede na porabo elektrike ugotavljali odstopanje od dnevne rutine, kamere pa bi na osnovi hoje prepoznale posameznika, če bi kam odtaval.
Doslej še ni bilo doma, kamor bi sistem elderon namestili, pa jim ne bi bil všeč, doda Ženko, ki pripomni, da se kljub merjenju vitalnih znakov in povezovanju z medicinsko stroko ne želijo ukvarjati z diagnostiko in pritrjevati senzorjev na ljudi, temveč ostajajo v ozadju kot tisti, ki »pocuka skrbnika za rokav«, ko je treba. Jedrna ekipa podjetja GridTech šteje pet članov, solastnikov, od katerih je trenutno zaposlen eden, zaradi rasti pa nameravajo zaposliti še inženirja in dva prodajnika. Sodelujejo tudi z zunanjimi svetovalci, fakultetami in UKC Maribor ter so zadovoljni, da je Maribor, od koder podjetje izhaja, z medicinsko in tehniško fakulteto tako dober bazen za raziskovalno dejavnost. »Radi rešujemo probleme in razvijamo, če pa lahko s tem pomagamo starejšim in osebju, ki za njih skrbi, je občutek še toliko boljši,« sklene Jernej Ženko.
