Restavratorji iz podjetja Gnom, ki deluje na področju varovanja kulturne dediščine, v Kazini, strogo klasicistični arhitekturi, ki odraža racionalizem prve polovice 19. stoletja, od začetka prejšnjega leta obnavljajo stavbno pohištvo, lestence, stropno poslikavo dvorane in štukature. Pravzaprav so večino obnove v stavbi že končali, največje in najbolj zahtevno pa je bilo restavriranje stropne poslikave. Zato je bilo ob podrtju delovnih odrov, ko je bil pogled na obnovljeno poslikavo neoviran, navdušenje strokovnjakov temu primerno. Kot pravita restavratorja Erika Žučko in Jernej Jerman iz Gnoma, je njihovo delo »zelo lepo, vendar zahtevno«. Zahtevno je lahko že fizično, kot je bilo tudi pri Kazini, ko so restavratorji ure in ure preživeli s čopičem v roki v neudobnem položaju pod stropom. Kdaj jih je hkrati delalo tudi 13, večinoma pa med pet in deset.
Prav tako je restavratorstvo tudi delo, ki zahteva potrpežljivost in natančnost, saj hitrih premikov ni. Proces se šteje v mesecih, tako je tudi obnova stropne poslikave v glavni kazinski dvorani trajala pet mesecev. Prvi korak je bil sondaža poslikave. Ta je pokazala, da gre za originalno poslikavo iz 19. stoletja. »Strop je bil pred obnovo prekrit s sajami in drugimi nečistočami, zaradi česar je bil temen, pred časom ga je zalila tudi voda in je bilo tako ob pogledu od spodaj zelo malo vidno,« stanje pred restavriranjem opisuje Erika Žučko. Največja težava, kot še dodaja Jernej Jerman, je bila vlaga. »Omet je bil relativno dobro ohranjen, zelo malo je imel razpok. Težava je bila, ker so se zaradi vlage nečistoče sprijele z barvno plastjo in so se skupaj vezale na omet.«
Kot pojasnjuje restavratorka Žučkova, je laboratorijska analiza potrdila, da so bile na stropu saje: »Ker sklepamo, da od uporabe sveč v 19. stoletju, je to eden od kazalnikov, da je poslikava prvotna.« Prav tako pod belino ometa ni bilo drugih poslikav. Poleg čiščenja in reševanja težav z vlago, česar so se lotili mehansko in kemijsko, so morali restavratorji odstraniti tudi starejše retuše, ki so bile v nepravilnih barvnih tonih. Te so iz časa po letu 1895, ko so reševali poškodbe po velikem ljubljanskem potresu. Umazanije od saj takrat niso odstranjevali, le pokitali so dele, kjer je bilo potrebno, in dodali barvo. Kot še pripovedujeta Erika Žučko in Jernej Jerman, je bilo zaradi vlage tri četrt stropa poškodovanega, zato so ga morali večinoma rekonstruirati.
Raziskava je pokazala, da pozlate ne stropu niso iz pravega zlata, kar je bilo očitno že na pogled, saj pravo zlato ne oksidira, tako so tudi pri restavriranju, kot je bilo v originalu, uporabili umetne zlate lističe. Kot še pravita sogovornika, v Kazini pod kakšnim od ometov niso naleteli na nič nepričakovanega. Prenova jih ni pripeljala do kakšnega dekorativnega odkritja.
Leseni lestenci s pozlato iz pravega zlata
V delavnici Gnoma v Šentvidu pri Stični v teh dneh prenavljajo še pet lestencev iz glavne dvorane, velikega, ki je nameščen v sredini prostora, in štiri manjše stranske. Svetila so v nasprotju s stropom pozlačena s pravim zlatom, in ker je bila pozlata precej dobro ohranjena, so se odločili, da se je ne bodo v celoti lotili na novo, temveč samo toliko, kolikor je potrebno. Poleg tega, da so površino svetil tudi temeljito očistili, bodo na novo pozlačene dele primerno prilagodili patini originalne površine.
Z ohranjenostjo je bilo drugače pri lesenih konstrukcijah lestencev, ki so bile v zelo slabem stanju, zaradi česar so jih temeljito mizarsko obnovili. Manjkajoče ornamente so nadomestili z replikami. Del lestencev so tudi kristali, ki so skoraj vsi manjkali. Ker zanje niso našli primernega izdelovalca v Sloveniji, so jih naročili iz Nemčije, kjer so našli podjetje, ki izdeluje in ročno brusi kristale po postopku iz 18. in 19. stoletja. Med poškodbe na lestencih, kot pojasnjuje Erika Žučko, je mogoče šteti tudi nestrokovne posege. »To je premaz z bronzo, s katerim so v preteklosti prekrili nekatere poškodbe, uporabili pa so ga tudi zato, da so lestence osvežili.« Restavratorji bodo tako s kazinske opreme izbrisali tudi te sledi preteklosti in elemente pripravili na nove čase in rabo. V kazinski stavbi bo po prenovi, konec katere je previden v tem letu, imela svoje prostore Akademija za glasbo.