Kamelje dirke tudi za ženske

Ko se je pred šestimi leti učiteljica umetnosti Katie Higgins iz irskega Galwaya preselila v Dubaj, je začela najbolj pogrešati ježo konj. Toda nikoli v življenju si ni predstavljala, da bo kdaj v Združenih arabskih emiratih orala ledino nastopanja žensk v tradicionalnem državnem športu, kameljih dirkah. Do kamel je bila precej zadržana, edino, kar si je v zvezi z njimi v letih bivanja v emiratih želela, je bil neturistični kamelji safari po puščavi. Toda ko je zagledala oglase, da se iščejo članice za prvo žensko tekmovalno moštvo v kameljih dirkah, se je opogumila in sprejela izziv ježe na dromedarjih, ki lahko dosežejo tudi hitrost šestdeset kilometrov na uro. Čeprav je sprva imela težave pri tem, kako zlesti na kamelo in se privaditi na povsem drugačen način jahanja, kot ga je bila vajena pri konjih, jo je zibanje na »ladjah puščave« – vzdevek, ki se je kamel oprijel že dolgo nazaj – popolnoma prevzelo. Skupaj s sedmerico drugih žensk zdaj jahanje trenira skorajda dnevno, v jutranjih in večernih urah. Ko so si jih prihajali ogledovat domačini, so se jim sprva smejali, proti njim so letele tudi zbadljivke. A ko so ženske s treningi postale vešče jahanja kamel, je posmeh izpuhtel, nadomestilo pa ga je spoštovanje. Prve tekme osmerice so v Dubaju vzbudile veliko zanimanja. Higginsova je svojo prvo kameljo dirko končala na četrtem mestu. Odtlej je sledilo še več tekem, a vedno so članice edinega ženskega kluba v emiratih tekmovale druga proti drugi. Da bodo lahko nastopale tudi proti moškim, bo moralo preteči še nekaj časa, je prepričana Higginsova.