Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2022 razglasila za mednarodno leto stekla. Slovenija se mu priključuje s projektom Po stekleni poti, ki so ga razdelili v dva sklopa: v slovenskih muzejih bodo prikazali materialno dediščino stekla, oktobra pa bo sledil znanstveni simpozij v Kopru in Ljubljani.
Bogata dediščina
Slovenija se po mnenju prof. dr. Irene Lazar s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem ponaša z bogato steklarsko dediščino. Prve steklarske delavnice so na našem območju delovale že v antiki, iz 16. stoletja poznamo steklarske delavnice v Ljubljani, najbolj znana pa je verjetno dediščina pohorskega stekla ter steklarn Rogaška in Hrastnik.
Ta hip sta pri nas že na ogled dve razstavi na temo stekla. Ena je v Pokrajinskem muzeju Maribor pod naslovom Narejeno na Pohorju avtorice dr. Valentine Bevc Varl. Gre za izbor steklenih predmetov ter fotografij s temi predmeti fotografa Tomaža Lauka, predstavljena pa je dediščina steklarstva s Pohorja od 17. stoletja do začetka 20. stoletja. Druga razstava pa je prav ta hip odprta v Mestnem muzeju v Ljubljani, pod naslovom Krhko bogastvo emonskih grobov. Rimske steklene posode z Dunajske ceste. Avtorji razstave so dr. Bernarda Županek, dr. Marko Sraka in Urša Karer.
Eminentno steklo
Na ljubljanski razstavi so tako na ogled rezultati zadnjih arheoloških raziskav, ki so ob Dunajski cesti v Ljubljani potekale med majem in septembrom lani. Gre za del severnega grobišča rimske Emone, na območju med današnjo Livarsko in Trstenjakovo ulico, kjer so odkrili 41 grobov, datiranih v obdobje druge polovice 1. stoletja ter v 2. stoletje. Šlo je za žgane grobove, le eden, otroški, je bil skeleten. Med številnimi osebnimi predmeti pokojnikov so bile tudi posode s hrano in pijačo, položene v grobno jamo ali v skrinjo iz strešnih opek, tudi v amforo ali zidano grobnico, v dveh primerih pa celo v kamnito skrinjo, pepelnico.
Najimenitnejša med najdenimi predmeti je bila po mnenju arheologov nedvomno posoda iz modrega stekla z okrasom iz barvnih lis, stoječa na nogi z dvema majhnima ročajema. Našli so jo v zidani grobnici med drugimi steklenimi in keramičnimi posodami, z njo pa so konservatorji imeli še posebej veliko dela, saj je bila delno prekrita s trdo zemeljsko skorjo, to je bilo treba odstraniti ročno in nadvse previdno. Strokovnjaki menijo, da je bila izdelana s tehniko prostega pihanja, med samim pihanjem pa tudi okrašena. Prislužila si je tudi naziv arheološka najdba leta 2021. im