Slovenija potrebuje aktivno in močno civilno družbo, so prepričani v KUD Police Dubove, in zato so se prevajalka, urednica in učiteljica slovenščine Tatjana Jamnik, komparativist in ustvarjalec dr. Iztok Osojnik, vodja Knjižnice Ivančna Gorica Ksenija Medved in komparativistka in filozofinja Nuša Komplet Peperko odločili, da je treba okrepiti mrežo varnih prostorov, v katerih se srčni, razmišljujoči državljani povezujejo v bralne skupine, od tam pa pozitivne prakse sobivanja prenašajo v svoje vsakdanje okolje.
Za učenje razmišljanja
»Idealna oblika druženja, ob katerem se učimo razmišljanja in spoštljive, argumentirane izmenjave mnenj, so bralni klubi. Skozi literaturo se pogovarjamo tudi o družbenih problemih in predelujemo kolektivne travme,« pojasnjuje Tatjana Jamnik. Bralni klubi so torej zgled nehierarhične, samoorganizirane skupnosti in konstruktivne komunikacije.
Tokratni ciklus webinarjev, torej spletnih seminarjev, namenjenih izobraževanju moderatorjev bralnih klubov v aplikaciji google meet, se bo začel v torek in bo trajal do 17. maja. Snovali so ga tudi z mislijo na mlade bralce. Odraščanje je že tako najtežje obdobje v življenju, pandemija pa je otroke in mladostnike pahnila v še večjo stisko, saj jih je osamila in priklenila k računalnikom. Otroci drsijo v odvisnost od zaslonov, imajo težave z zbranostjo, zato se težko učijo in nasploh berejo. V KUD Police Dubove že nekaj časa opažajo, da šolski sistem zaradi prenatrpanih kurikulumov v otrocih ubija njihovo prirojeno radovednost in željo po učenju in branju. Golo reproduciranje podatkov, ki zaseda najnižje mesto v taksonomiji znanja, otrok ne pripravi na življenje: »Naučiti jih moramo razmišljanja in argumentiranega izražanja.«
Prostor za sproščen razvoj
Prav tega se učenci, dijaki ali študentje lahko naučijo v bralnih klubih. Kot v svojih monografijah poudarja Meta Grosman, se ob skupinskem pogovoru o knjigi naučimo, da ni enega samega pravilnega odgovora, temveč obstaja toliko interpretacij in mnenj, kolikor je bralcev. Mentor lahko besedilo tudi podrobno analizira in jim predaja znanje, na primer literarnovedno. Jamnikova pojasnjuje, da se v bralnem klubu lahko pogovarjajo tudi o strokovnih besedilih – na nekaterih fakultetah so že ustanovili bralne skupine, s katerimi premoščajo težave študentov pri študiju strokovne literature.
Obet sproščenega pogovora o knjigah mlade motivira za branje. In ker ni pritiska ocenjevanja, jim pogovor v bralni skupini ponuja prostor svobodnega izražanja, v katerem se lahko razvijejo v razmišljujoče in ustvarjalne posameznike, ki se v življenju znajo spoprijeti z izzivi.
