Primer enostavnejše rešitve, ki je delno razbremenila ambulante družinskih zdravnikov, je z interventno zakonodajo lani uvedena rešitev, po kateri za krajšo bolniško odsotnost (tri zaporedne dni v enem koledarskem letu) ni bil potreben obisk ambulante oziroma telefonski ali elektronski stik z osebnim zdravnikom, piše Tjaša Lampret v novi številki Nedeljskega dnevnika. Gre za korak, ki sam po sebi ni revolucionaren in so ga že v predkovidnem času omenjali v zdravniških vrstah.
A zgodilo se ni nič vse do lanskega leta, ko se je uradno imenovana pravica do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni znašla v 31. členu Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19 (ZDUOP). Pravico so konec lanskega leta podaljšali do konca februarja letos, kot pa gre razbrati iz suhoparnih odgovorov ministrstva za zdravje, se z možnostjo podaljšanja ali trajnejše ureditve pravice do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni nihče ni resneje ukvarjal. To pomeni le eno: od marca dalje se bo treba za vsak dan bolniške odsotnosti obrniti spet na osebnega zdravnika.
Z ministrstva za zdravje so na kratko odgovorili, da trenutno še niso pripravili sistemske rešitve za trajnejšo uveljavitev te pravice pri nas. »Stališče ministrstva je, da je treba v prihodnje razmišljati in iskati tudi rešitev za dolgotrajnejšo ureditev.« Trajnejšo rešitev bi podpirali »predvsem z vidika razbremenitve družinskih zdravnikov«. To je sicer odlična novica, ki pa tukaj in zdaj žal ne prinaša rešitve, ampak jo raje prestavlja v nedoločeno prihodnost. Glede na opozorila z vseh strani (bolnikov, zdravnikov in krovne zdravstvene zavarovalnice) bi v dani situaciji najverjetneje že včeraj in ne jutri potrebovali vsak še tako majhen ukrep, ki bi pomagal pri izboljšanju dostopa do zdravnikov družinske medicine. Zakaj ministrstvo, ki ima v rokah škarje in platno pri dajanju tovrstnih pobud in rešitev, tudi tokrat raje govori o prihodnjiku kot o sedanjiku, lahko le ugibamo.
Na Zdravniški zbornici Slovenije pravijo, da so skupaj z zdravniki v osnovnem varstvu pravico do kratkotrajne bolniške odsotnosti pozdravili, saj so si dolga leta prizadevali za vpeljavo tega v tujini že dobro poznanega ukrepa. Dodajajo, da je ukrep sicer pomagal pri administrativni razbremenitvi zdravnikov, je pa ta še vedno zelo nizka: po izračunih zbornice je v lanskem letu ukrep prihranil do okoli 12 obiskov pri zdravniku na vsako ambulanto družinske medicine, ki jih imamo v Sloveniji okoli 1000. »Seveda ima ukrep še velik potencial in menimo, da bi ga bilo potrebno nujno podaljšati. Poleg tega tudi več narediti na informiranju pacientov, saj so s to možnostjo še vedno premalo seznanjeni, prav tako pa bi bilo potrebno na strani delodajalcev okrepiti zaupanja do tega ukrepa,« še odgovarjajo na zbornici in se v podkrepitev zapisanemu sklicujejo na poročila družinskih zdravnikov, ki kažejo, da v ambulantah še vedno odobrijo precej kratkih, do tri dni dolgih bolniških odsotnosti.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Volivci raje volijo uspešnejše
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako delajo ankete, ki merijo predvolilno razpoloženje, zakaj postaja Trst, ki so ga razglasili za kraj z najvišjo kakovostjo življenja v Italiji, vse bolj svetovljanski, kako se na področju presaditev srca, pljuč in ledvic uvrščamo v sam svetovni vrh, koliko slovenskih državljanov, ki se skrivajo v tujini, še vedno išče slovenska policija, kakšne so izkušnje in anekdote dolgoletnega vodje smučišča Cerkno Cirila Peternelja – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
