Po ostrih obsodbah večine mednarodne skupnosti so ZDA, Evropska unija, Velika Britanija in Nemčija sprejele različne sankcije zaradi ruskega priznanja državnosti separatističnih regij Donecka in Luganska. Že v noči na torek je k ostremu sankcijskemu odgovoru pozival ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski, ki ga pred Putinovim priznanjem samooklicanih republik na Zahodu niso uslišali, ko je predlagal sprejetje odvračalnih sankcij.

Ko so danes v Washingtonu, Bruslju, Berlinu in Londonu sprejemali sankcije proti Rusiji, je bil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba delno optimističen, ker je Zahod Kijevu končno prisluhnil. Vendarle pa ni sprejel najostrejših sankcij, kakršne je napovedoval za primer ruske invazije na Ukrajino. Sprejeti ukrepi so tako ciljno naravnani, se pa vseeno pričakuje, da bodo za Rusijo precej boleči.

EU: na seznamu več sto oseb

Evropska unija je soglasno sprejela omejene usmerjene politične in gospodarske sankcije proti Rusiji ter poudarila, da lahko nove sledijo, če bo Rusija nadaljevala z agresivnimi dejanji. »Te sankcije bodo zelo bolele,« je dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Na seznamu sedemindvajseterice je več sto oseb, ki jih bodo doletele sankcije. Na njem so se znašli vsi poslanci spodnjega doma ruskega parlamenta, ki so glasovali za priznanje državnosti Donecka in Luganska. Njihovo premoženje v Evropski uniji bo zamrznjeno, prepovedali so jim vstop v EU. Prav tako je EU sankcije naprtila 27 posameznikom in entitetam, ki so imeli vlogo pri spodkopavanju ali grožnji ozemeljski celovitosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine. Med njimi naj bi bile tudi banke, prek katerih so se financirale operacije v uporniških regijah.

Gospodarski del sankcij EU zajema prepoved evropskim vlagateljem kupovati ruske državne obveznice, s čimer naj bi Rusiji otežili odplačevanje državnih dolgov. Prepovedano bo tudi trgovanje z ukrajinskima upornima regijama. »Omejujemo možnosti Rusije, da bi na finančnih trgih pridobivala kapital. Kolikor je le možno, bomo Kremlju otežili, da nadaljuje s svojimi agresivnimi dejanji,« je dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Članice EU se sicer niso odločile, da bi sankcionirale tudi ruskega predsednika Vladimirja Putina osebno. Prav tako se na seznamu sankcij ni znašla omejitev možnosti dostopa Rusije do mednarodnega plačilnega sistema swift. Imen vseh, ki so se znašli na sankcijskem seznamu EU, sinoči še niso razkrili.

Nemčija: Severni tok 2 na ledu

Še preden je Evropska unija sprejela sklop sankcij, je nemški kancler Olaf Scholz napovedal zamrznitev presoje za izdajo obratovalnega dovoljenja ruskemu plinovodu Severni tok 2. To je najpomembnejša odločitev v njegovem dvomesečnem mandatu, še posebej ker v preteklih tednih nikoli ni jasno dejal, da je omenjeni plinovod lahko tarča sankcij. Izdaje obratovalnega dovoljenja deset milijard evrov vrednemu plinovodu sicer niso pričakovali pred poletjem, zamrznitev tega procesa pa so pozdravili tako v Washingtonu in Ukrajini kot v baltskih državah.

»To je moralno, politično in praktično pravilen korak v danih okoliščinah,« je odločitev Scholza pohvalil ukrajinski zunanji minister Kuleba. Ukrajina je sicer že leta opozarjala, da je plinovod Severni tok 2 tudi sredstvo političnega pritiska na Ukrajino, ki bi lahko po izteku naslednje večletne pogodbe o tranzitu ruskega plina čez ukrajinsko ozemlje ostala brez pristojbin za transport, če bi Rusija tamkajšnji plinovod nadomestila s Severnim tokom 2.

Tako v Nemčiji kot v evropski komisiji so ob ustavitvi procesa izdaje obratovalnega dovoljenja opozarjali, da premorejo zadostne količine plina, tudi če Severni tok 2 ne bo začel obratovati. V evropski komisiji so pojasnjevali, da so ob bližajočem se koncu zime zaloge zemeljskega plina v skladiščih EU na ravni 30 odstotkov, nobena članica Unije pa ni odvisna zgolj od enega vira zemeljskega plina, saj so v minulih letih dogradili mrežo povezovalnih plinovodov med članicami.

Za Rusijo je ustavitev procesa izdaje obratovalnega dovoljenja hud udarec. Toda Putin je danes zagotovil, da dobave ruskega plina Zahodu ne bo prekinil. To je tudi razumljivo, kajti poleg prodaje nafte so prihodki od zemeljskega plina glavni vir ruskega proračuna. Iz Kremlja so ob nemški odločitvi sicer izrazili upanje, da je zamik pri izdaji obratovalnega dovoljenja začasen.

Velika Britanija: banke in Putinov ožji krog

Velika Britanija je uvedla sankcije proti petim bankam in trem ruskim bogatašem, ki imajo tesne vezi s Putinom ter sodijo v ožji krog njegovih podpornikov. Čeprav je premier Boris Johnson te sankcije opisal šele kot prvi niz ukrepov, ki jih je Velika Britanija pripravljena sprejeti, v opoziciji niso bili zadovoljni, da vlada ni sankcionirala tudi največjih ruskih državnih bank in številnih drugih oligarhov. Johnson je pred objavo sankcij pojasnjeval, da so te uperjene v ruske gospodarske interese, ki podpirajo ruski vojni stroj. V parlamentu pa je rekel, da že imajo pripravljen nov sklop sankcij za primer ruske invazije na Ukrajino.

Prepoved poslovanja v Veliki Britaniji je doletela banko Rossiya, IS Bank, GenBank, Promsvyazbank in Banko Črnega morja. Trem bogatašem Genadiju Timčenku, Igorju Rotenbergu in Borisu Rotenbergu - pa so zamrznili premoženje v Veliki Britaniji in jim prepovedali vstop. Vse sankcionirane banke naj bi s svojimi finančnimi operacijami sodelovale pri destabilizaciji Ukrajine ali pa podpirale ruski vojaški kompleks.Banko Rossiya so denimo sankcije doletele zato, ker se je po aneksaciji Krima razširila na zasedeni ukrajinski polotok, hkrati pa je po navedbah Londona zagotavljala sredstva ali podporo za destabilizacijo Ukrajine. Za Timčenka, ki ga v Londonu opisujejo kot enega najvplivnejših ruskih gospodarstvenikov, so denimo sankcije uvedli zato, ker je velik delničar banke Rossiya, ta pa je lastnica medijske skupine, ki podpira rusko politiko destabiliziranja Ukrajine. Tudi brata Rotenberg, ki sta v času Putinove vladavine močno obogatela, naj bi sodila v ožji krog predsednikovih gospodarskih zaupnikov, premoreta pa lastniške deleže v ruskih bankah, v podjetju za gradnjo plinovodov in električnih napeljav.