»Včasih smo imeli studijske filme. Zdaj imamo Marvelove uspešnice. In kaj je Marvelov film? Marvelov film je prototip, ki se uporablja znova in znova in znova, da je videti drugače,« je pred časom, podobno kot pred njim že Martin Scorsese in drugi hollywoodski velikani, o sodobnih filmih kritično spregovoril Francis Ford Coppola. 82-letnik iz Detroita je prepričan, da mora biti prava umetnost osebna, očitno pa je za to pripravljen tudi seči globoko v žep. Za financiranje znanstvenofantastične drame Megalopolis je namreč prodal velikanski del svojega vinskega imperija, odstotek prodaje pa bo uporabil kot zavarovanje za posojilo. Proračun njegovega osebnega projekta znaša kar 120 milijonov dolarjev.
O scenariju, ki ga je spisal v osemdesetih prejšnjega stoletja, je zaenkrat komaj kaj znanega. »Arhitekt želi na novo zgraditi v nesreči uničen New York,« je zapisano na filmskem portalu IMDb, Coppola pa pravi, da naj bi se film bral kot tradicionalen rimski ep, postavljen pa bo v utopično različico New Yorka, imenovano Novi Rim. Film bo ljubezenska zgodba, hkrati pa filozofski premislek o naravi človeka, je povedal v intervjuju za revijo GQ. Ameriški režiser se sicer vse od drame po istoimenskem romanu Johna Grishama Mojster za dež (1997) osredotoča na manj izpostavljene projekte. Ti niso le finančno manj uspešni, temveč jim praviloma niso naklonjeni niti kritiki. Avtor kultnega Botra (1972) se očitno s tem ne obremenjuje pretirano. »Finančni vidik me ne zanima, nič mi ne pomeni,« razmišlja o finančni usodi Megalopolisa.
Se obeta nova filmska klasika?
O tem, zakaj se je odločil za samofinanciranje pravi, da je film tako ambiciozna in draga izvirna ideja, da se je noben večji studio ne bi dotaknil. Pravi, da so hollywoodski mogotci njegovo predstavitev Megalopolisa pospremili enako kot takrat, ko se je v sedemdesetih že proslavil z Botrom in bil najbolj zaželeno filmsko ime ter je v njihove pisarne vkorakal z idejo o vojnem filmu Apokalipsa zdaj (1979). »Ali veste, zakaj sem lastnik tega filma? Ker nihče drug ni hotel biti,« je poudaril.
»Če je bilo tako, ko sem bil star 33 let oziroma sem osvojil vse možne nagrade in podrl vse rekorde, pa se mi nihče ni hotel pridružiti, kako mislite, da bi reagirali danes? Bolj ko naredim film oseben in bolj ko ga približam svojim sanjam, težje ga je financirati.« Zaradi tega je bila samostojna pot pač edina možnost. »Če bi bil Disney, Paramount ali Netflix in bi moral zbrati 120 milijonov dolarjev, kako bi to naredil? Odgovor je za vse enak – s posojilom.« Datum začetka snemanja še ni določen. Je pa jasno, da Coppola, sodeč po vložku in igralskih imenih, na katere cilja, znova hodi po poti, ki ga je ustoličila kot enega največjih. Variety poroča, da naj bi bili kandidati za glavne vloge Oscar Isaac (Ex Machina, Dune: Peščeni planet), Forest Whitaker (Zadnji škotski kralj) in Cate Blanchett (Otožna Jasmine, Carol).
