Tečaji v Evropi in Aziji so pretekli ponedeljek s padcem sledili dogajanju na ameriškem trgu na zadnji trgovalni dan, ki se je s hitrim, okoli 2-odstotnim znižanjem odzval na izjave ameriške administracije, da je ruska invazija v Ukrajini le še vprašanje časa. Prve dni preteklega tedna so tako delniški trgi vztrajali na znižanih ravneh in ocenjevali verjetnost resnejše zaostritve razmer. Ker je Rusija pomembna izvoznica energentov, bi sankcije zmanjšale ponudbo in pognale cene energentov v nebo. Zato se je v trenutku največje zaostritve razmer nafta z okoli 90 dolarjev podražila na več kot 95 dolarjev za sod in s tem dosegla ravni, na katerih je bila nazadnje pred sedmimi leti. Tudi zlato se je podražilo za 3 odstotke in preseglo mejo 1900 dolarjev za unčo, saj so investitorji iskali varne naložbe. Tehnološke delnice pa so zabeležile največja znižanja, ki so do konca tedna dosegla –3,7 odstotka za širši svetovni panožni indeks. Optimizem, ki se je na trge vrnil sredi tedna, kot rečeno ni trajal dolgo. Cene delnic so ponovno padle in se spustile celo nekoliko nižje, kot so bile v začetku tedna. Evropski indeks Stoxx 600 je na tedenski ravni izgubil slaba 2 odstotka, izguba S&P 500 v ZDA pa je bila manjša od enega odstotka; če pri spremembah upoštevamo še petek predhodnega tedna, so trgi ZDA izgubili 2,2 odstotka, evropski trgi pa 2,4 odstotka. Posledično bi pričakovali, da se bo skladno s tem odzvala tudi cena nafte in testirala nove vrhove, vendar se to ni zgodilo. Cena nafte je ostala na znižanih vrednostih, kar bi lahko pripisali možnosti, da naj bi Iran v kratkem okrepil svoj izvoz te surovine.
Aktualni rusko-ukrajinski konflikt, ki trenutno močno kroji dogajanje na finančnih trgih, se je začel pred dvema mesecema z mobilizacijo ruskih sil. Vendar razlogi zanj segajo bistveno dlje v preteklost. Rusiji naj bi bilo ob razpadu Sovjetske zveze obljubljeno, da se Nato ne bo širil na vzhod, z izjemo Vzhodne Nemčije. Ker se je širitev vseeno zgodila, Rusija zdaj želi zagotovila, da Ukrajina ne bo postala članica zveze. Takih zagotovil Nato ne daje, Rusija pa svoje nezadovoljstvo izkazuje z vojaškimi vajami na mejah Ukrajine. Ker so spomini na rusko priključitev Krima po koncu zimskih olimpijskih iger v Sočiju leta 2014 še zelo živi, je Zahod to rusko rožljanje z orožjem vzel resno. Vojaške pomoči Zahoda Ukrajina, kot enotno zagotavljajo politiki, ne bo deležna; odziv bi bil v celoti gospodarski, z obsežnimi sankcijami za Rusijo. Zato ne preseneča, da Gazprom, glavni ruski izvoznik plina v Evropo, slednjo opozarja, da so njeni rezervoarji skoraj prazni. Posledično je pretekli teden evro izgubil 0,3 odstotka proti ameriškemu dolarju, saj bi poleg Rusije sankcije zelo čutila tudi Evropa.
Geopolitični konflikt je tako vsaj začasno zasenčil preostalo dogajanje na trgih, kjer ima odločilno vlogo spopad Ameriške centralne banke (Fed) s povišano inflacijo. Podatek o januarski inflaciji na ravni proizvajalcev v ZDA v višini kar 9,7 odstotka je le še dodatno okrepil strahove, da je trenutna 7,5-odstotna inflacija le delno prehodna. Zato skoraj nihče več ne dvomi, da bo Fed že marca dvignil obrestno mero. Do kam bo šel z dvigi, bo odvisno od makroekonomskih podatkov, ki trenutno kažejo mešano sliko. Indeks razpoloženja potrošnikov v ZDA je februarja nazadoval z januarske vrednosti 67,2 točke na 61,7 točke. To je je najnižja vrednost od oktobra 2011 in pod pričakovanji analitikov, ki so pričakovali skoraj nespremenjeno vrednost. Na drugi strani je prodaja na drobno v ZDA januarja narasla za 3,8 odstotka in presenetila analitike, ki so pričakovali le 2,1-odstotno rast. Pomanjkanje delovne sile dviguje plače in te so se zaradi popuščanja epidemije hitro prelile v potrošnjo gospodinjstev. Slednja predstavlja skoraj 70 odstotkov BDP v ZDA in posledično močno vpliva na njegovo rast.