Raziskava organizacije T&E je pokazala, da si morajo odločevalci v Evropi od leta 2025 zastaviti bolj ambiciozne okoljske cilje, katerih del naj bi bilo tudi 80-odstotno zmanjšanje izpustov v letu 2030 glede na trenutno stanje. Le tako bo prodaja naraščala. Največja trga za baterijske električne avtomobile ostajata Nemčija (lani so prodali 356.000 vozil) in Francija (162.000), po deležu prodaje pa vodi Nizozemska z 20 odstotki, sledi ji Švedska (19). Je pa zanimivo, da se je prodaja najbolj povečala v Grčiji, kjer je bil lanski prirastek glede na leto 2020 kar 220-odstoten! Toda na vse te visokoleteče številke preži nevarnost, ki pa je s proizvajalci povezana posredno – premajhno število polnilnic. Stanje je skrb vzbujajoče.

Če je imel še leta 2017 v Evropi vsak električni avtomobil svojo javno polnilnico, se je to razmerje poslabševalo, danes pa ena polnilnica pade na deset električnih avtomobilov. Znamkam visokoleteče napovedi glede prodajnih številk in novih modelov ne bodo pomagale kaj dosti, če je stanje že danes takšno, da njihove stranke nimajo več kje polniti svojih avtomobilov oziroma bo iskanje prostega polnilnega mesta kmalu postalo misija nemogoče. Prodajne napovedi so namreč takšne, da naj bi letos na evropske ceste zapeljalo več kot dva milijona vozil, ki bodo potrebovala pomoč električnega polnilnega kabla. Za kako veliko težavo gre, pa najbolje ponazarja podatek, da je število električnih avtomobilov med letoma 2017 in 2021 zraslo za desetkrat, število javnih polnilnic pa kar štirikrat manj. Evropska unija mora tako sprejeti bolj ambiciozne cilje, če ne želi razmer, ko električnih avtomobilov ne bo na cestah, ker vseh ne bo mogoče polniti takoj, ko bodo njihovi lastniki polnjenje potrebovali.

Že pred meseci so v javnost prišli alarmantni podatki, da ima 18 držav članic EU na sto kilometrov cest manj kot pet polnilnih postaj, le štiri pa v povprečju več kot deset. Slovensko povprečje je 1,6 polnilnice. Ali, prevedeno, spadamo v spodnji del držav. Zaradi majhnega števila električnih vozil v Sloveniji to trenutno sicer zadošča, a ne omogoča njihovega bistvenega povečanja, pri čemer bo ključna težava polnjenje v domačem okolju, saj je hitro polnjenje na javnih polnilnicah drago. V Sloveniji so tako rakava rana polnilnice DC na podeželskih cestah, postavljanje cenejših, a tudi občutno šibkejših polnilnic AC pa seveda ne rešuje problema. Bi ga pa lahko deloma že industrija sama, če bi proizvajalci v štirikolesnike vgradili zmogljivejše polnilnike AC in bi lahko avtomobili njihovo moč izkoriščali več kot zgolj polovično. Izzivov za vse v industriji je tako več kot dovolj, morali pa jih bodo seveda rešiti. Električna vozila niso več vprašanje, temveč realnost.