Februarja, ko vsako leto zaznamujemo mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, so vprašanja, kaj botruje odločitvi, da se ženske po končanem izobraževanju, ki bi jih popeljalo v znanstvene in inženirske vode, obrnejo drugam, na mestu. Je težava sistemske narave: pomanjkanje možnosti za napredovanja, izzivi usklajevanja zasebnega in poklicnega časa, plačne razlike? Ali pa so v javnosti premalo vidne in prepoznane?
Spodbude in podpora okolja
V številnih uspešnih in hitro rastočih podjetjih, gazelah, najdemo izjemne zgodbe žensk in deklet, ki znanosti niso obesile na klin. To je dokaz, da spodbudno, vključujoče (delovno) okolje lahko pomembno vpliva na karierno pot znanstvenic in inženirk. Judita Zupančič, samostojna analitičarka v podjetju Krka in nominiranka za inženirko leta 2021, je takšno spodbudo dobila že na tehniški gimnaziji, ko jih je profesor pozdravil: »Dobrodošli, bodoče inženirke in inženirji.«
Po študiju je podporno okolje našla tudi pri delodajalcu, v Krki, zlati gazeli 2010, kjer za razvoj in raziskave vsako leto namenijo okoli 10 odstotkov prihodkov od prodaje, nove izdelke pa razvija več kot 700 strokovnjakov. »Vse sodelavke, tudi naše znanstvenice, so popolnoma enakovredne in konkurenčne našim moškim kolegom, tako v smislu sposobnosti in zanesljivosti kot tudi plačila in nagrad za njihovo dobro opravljeno delo,« dodajajo v Krki.
Tratin dan žensk in deklet v znanosti
Pomena vključevanja in raznolikosti za uspešno delovanje podjetja se zavedajo tudi v Danfossu Trati. Njihov cilj je imeti enak delež žensk na vodstvenih položajih, kot je delež vseh žensk med zaposlenimi. »V Evropi so ženske v tehničnih poklicih zastopane le 20-odstotno. Da bi to mejo dvignili, smo se odločili nagovoriti dekleta v osnovnih in srednjih šolah ter jih navduševati za tehnične poklice. Zato smo v okviru mednarodnega dneva žensk in deklet v znanosti organizirali spletni dogodek Tratin dan žensk in deklet v znanosti, kjer smo dekletom naših zaposlenih predstavili delo znanstvenic in inženirk v praksi,« pravi Saška Rihtaršič, strojna inženirka in direktorica razvoja za daljinsko energetiko in stavbe.
»Želela sem se poglobljeno naučiti še česa. Na srečo je podjetje RLS, kjer sem se zaposlila, podpiralo izobraževanje in mi celo predlagalo nekaj področij, na katerih smo raziskovalno sodelovali s fakultetami,« svojo pot v svet znanosti in inženirstva v praksi opisuje dr. Dora Domajnko, razvojna inženirka v RLS Merilna tehnika, zlati gazeli 2015, in inženirka leta 2018. Ob koncu magistrskega študija se je, pravi, zgrozila ob misli, da naj bi se s tem njeno formalno izobraževanje za vedno končalo.
Kaj meni o nizki zastopanosti žensk v znanstvenih vodah? »Na svoji inženirski poti srečujem ženske, ki so resnično vrhunske na svojih področjih in se prav nič ne dajo motiti zaradi tega, ker naj bi njihov poklic veljal za moškega. Vendar odličnost terja čas. Tudi ženski smučarski skoki pred leti niso bili ravno paradna disciplina, danes pa vsakdo pozna imena in ceni uspehe naših šampionk!«
Naj se sliši glas znanstvenic
Pomembno vlogo pri odločanju mladih za kariero imajo zgledi, ki jim služijo kot svetilniki. A ti svetilniki morajo najprej svetiti, biti vidni. Ena od priložnosti za izpostavljenost so znanstvene nagrade. V letu 2021 je bilo med 15 prejemniki najvišjih znanstvenih državnih priznanj, to so Zoisove in Puhove nagrade, kar osem žensk. V letu 2020 so bile le štiri.
Dr. Saša Novak, raziskovalka na IJS, redna profesorica na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana in koordinatorica projekta Znanost na cesti, je v pogovoru o pravičnejšem predlaganju kandidatov in kandidatk za priznanja dejala: »Na delež nagrajenk vpliva predvsem število nominacij. Ob premajhnem deležu nominirank tudi odbor najbrž ne more kaj dosti izboljšati situacije. Raziskovalke pa lahko spodbudijo nominacije svojih kolegic.«
Zakaj potrebujemo več inženirk in znanstvenic, razlaga tudi Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija in Siemens Srbija, predsednica uprave Siemens Hrvaška in pobudnica iniciative Inženirka leta: »Ocene in medalje na tekmovanjih kažejo na enakovrednost dijakinji in dijakov pri fiziki, matematiki, kemiji, biologiji. Zakaj bi se torej dekleta pri odločitvah o študijski poti odpravile v nasprotno smer? Zakaj bi se vnaprej odločile, da opustijo tisto, kar jim gre dobro, in po čemer svet hlepi? Družba želi talente. Inovatorke in inovatorje. Raziskovalke in raziskovalce. Inženirke in inženirje.«
