Bili so v vlogi izrazitega avtsajderja, a vseeno drago prodali svojo kožo. Košarkarji Heliosa so na finalnem obračunu slovenskega pokala ob polčasu proti Cedeviti Olimpiji celo vodili za točko, a nato so Ljubljančani v drugem polčasu unovčili kakovostno prednost in prepričljivo prišli do že 21. pokalne lovorike v klubski zgodovini, prve po letu 2017. Najkoristnejši posameznik zaključnega turnirja je bil Edo Murić.
Pred začetkom finalnega obračuna sta imela trenerja obeh moštev različne skrbi. Olimpijin Jurica Golemac si predvsem ni želel, da bi njegovi igralci podcenjevali nasprotnika, in je poudarjal, da bo ključno vlogo odigrala želja v obrambi. Heliosov Dejan Jakara pa si je belil glavo s številnimi akcijami Ljubljančanov, ki jih uporabljajo v napadu, zato se je ob pomanjkanju časa raje osredotočil na splošno pripravo na posameznike. Zmaji so tekmo odprli silovito, podobno kot proti Krki v polfinalu, ko so večino dela opravili v uvodni četrtini in nato mirno dogajanje pripeljali do uspešnega konca. Tudi tokrat so ekspresno povedli za enajst, s hitro igro pa povzročali številne preglavice nasprotniku, ki je bil v manjšem krču. A ko je ta popustil, se je začela drugačna tekma. K temu je močno pripomogel tudi Jakara, ki je bil povsem vpet v tekmo in je bil ob spodbujanju igralcev pogosto z obema nogama na igrišču, na kar so ga opozarjali tudi delilci pravice. Domžalčani so z lepim kroženjem žoge začeli iskati proste igralce pri metih za tri točke, ob prodorih pa jim je uslugo delal kar Olimpijin Zach Auguste, ki je le brezkrvno opazoval, kako mimo njega polagajo manjši nasprotnikovi igralci, namesto da bi jim ob svoji višini delil »banane«. To je močno ujezilo Golemca, ki je hitro na parket vrnil Alena Omića, prek katerega so nato zaradi premoči v moči in višini šli številni napadi Ljubljančanov. Sprva jih je Omić uspešno zaključeval, a se je nasprotnikova obramba nanj znala prilagoditi. Helios je na krilih Leona Šantlja ves čas držal priključek, nato pa ob izteku polčasa z uspešno akcijo Urbana Omana tudi prvič na tekmi povedel in šel na glavni odmor s točko prednosti.
Golemac, ki je zaradi prevelikega števila tujcev za domača tekmovanja v polfinalu in finalu na tribuni pustil Melvina Ejima, si zagotovo ni želel scenarija, ki se je odvijal na Kodeljevem. Nekoliko na trnih je bil tudi na začetku drugega polčasa, v katerega je Helios krenil hrabro, saj je začutil, da bi bil to morda lahko njihov večer. A individualna kakovost je bila na strani Olimpije in ravno ta je začela v ključnih trenutkih prihajati v ospredje. Potem ko v prvem polčasu ni dosegel niti točke, je kapetan Ljubljančanov Jaka Blažič sredi tretje četrtine zadel dve zapored, vroča pa sta bila tudi Yogi Ferrell in Zoran Dragić. Prednost zmajev se je tako znova dvignila v okolico desetih točk in vse bolj je bilo jasno, da Helios kljub silni želji ne bo mogel do druge pokalne lovorike v klubski zgodovini. Golemac si je lahko tako nekoliko oddahnil, ko pa je po dobrih dveh minutah po začetku zadnje četrtine na semaforju videl 16 točk prednosti svojega moštva, je bilo jasno, da je zmagovalec odločen. Tekmo je na koncu skazilo petelinjenje Blažiča in Carlbeja Ervina, po katerem so si sodniki vzeli zelo dolgo časa za ogled posnetka, na koncu pa oba izključili, ob tem pa še Olimpijina Alena Hodžića in Ferrella, ki sta s klopi pritekla na igrišče.
»Vesel sem, da nam je uspelo. Helios se je odlično boril in se ni predal. Mi smo ves čas garali za en cilj, ki smo ga izpolnili. Po reprezentančnem premoru moramo samo tako nadaljevati,« je za Sportklub povedal Edo Murić.