Žrtve
Preganjanje krščanskega učiteljstva traja naprej in se še stopnjuje. Na merodajnem mestu – kakor smo že zadnjič javili – se je reklo, da se učiteljstvo preganja zato, ker je krščansko. To se pravi, ker krščansko živi, krščansko vzgaja in krščansko dela izven šole. Krščanski učitelj je danes na slabšem kot zadnji hlapec. Hlapcu se služba 14 dni preje odpove, krščanski učitelj pa dobi ukaz: jutri bodi tam in tam, sicer izgubiš plačo. In to stalno nastavljeni učitelji, ki se po postavi ne smejo premakniti, razen če se je kaj pregrešil, kar pa mora preje ugotoviti disciplinarna preiskava.
Nasprotno pa se povsod pomikajo na prva in vodilna mesta učitelji, ki so zagrizeni brezverci, sokoli, orjunci. Taki, ki očitno in javno mladino pohujšujejo s svojim življenjem in v šoli ter izven šole sejejo seme neumnega brezverstva, svobodomiselstva in surovosti. (…)
Naši ljudje so jasno začutili to nevarnost. Zato se je dvignilo v njih. V Št. Vidu nad Ljubljano je ljudstvo soglasno najostreje obsodilo preganjanja krščanstva po naših šolah in sokolsko ter orjunsko pohujševanje naših otrok. Ker niso nobeni protesti – kar je umljivo – nič pomagali, je seglo po samoobrambi. V Št. Vidu se je proglasil šolski štrajk – otroci niso dva dni šli v šolo. (…)
Novi Domoljub, 18. februarja 1925
Protest zaradi prestavitve učiteljstva.
V Št. Vidu nad Ljubljano se je vršilo protestno zborovanje staršev, na katerem so radi prestavitve učiteljstva sklenili šolski štrajk, ki so ga dva dni tudi izvajali. Oblast je štrajk udušila s tem, da je vse starše občutno kaznovala. – Tudi v Zagorju se je ljudstvo dvignilo proti prestavitvi priljubljenega učitelja Pelkota in dveh učiteljic. Tudi tam so se zbrali k protestnemu zborovanju, ki je bilo zelo viharno in dobro obiskano. Zahtevali so od šolske oblasti, da se preganjanja ukinejo. (…)
Nova pravda, 21. februarja 1925
Po šentvidski klerikalni blamaži
»Novi Domoljub« z dne 18. februarja piše v članku «Žrtve« o šentviškem štrajku: »Dobro so starši vedeli, da bodo kaznovani, da bodo plačevali kazen, da bodo celo zaprti, da bo podivjano (!) žerjavovsko učiteljstvo preganjalo otroke same – toda prvi kristjani so dali celo svoja življenje za svojo versko svobodo. Duša in večnost je več kot kazen in ječa. Pisec tega članka naj se priglasi za dopisnika »Čuka na pal'ci«, za sprejemni izpit je članek kar dober! Ker pa hoče po vsem »Domoljubovem« svetu razglasiti, kako požrtvovalni so Šentvidčani, če gre za »duše«, ga moramo vprašati, zakaj so starši (»ki so vedeli, da bodo kaznovani«), takoj ko so dobili kazenske naloge, neglede na izjavo svojih zapeljanih zapeljivcev v »Slovencu«, ki so ga šele popoldne brali, poslali otroke v šolo z naravnost rekordno točnostjo? Ali je nevarnost za duše tako hitro minula? (…)
Pogovorimo se nekoliko! Ali je »Slovenec« takrat, ko je gledal po zakonih, pozabil, da zakon velja za posamezne zamude, ne pa za štrajke!? Ali je v zakonu kako določilo, kako naj se postopa v slučaju štrajka? In ali je bilo to določilo kršeno? Kadar bo kak tak zakon, se sklicujte nanj, ne pa na zakone, ki so postavljeni za pametne ljudi! (…)
Starši so bili torej kaznovani za vsak dan posebej zato, ker so gospod svetnik izvedeli za vsak dan zamude posebe (dokaz so datumi dostavitve kazenskih nalogov!) in niso mogli določiti skupne kazni, ker niso vedeli, koliko časa bo štrajk trajal. Mirno čakati na konec štrajka pa ni kazalo, ker bi potem puntarji mislili, da se jih oblasti boje. (…)
Pa naj se izvija in se otresa kolikor hoče, verjame naj mu kdor in kolikor hoče, mi imamo samo prijetno dolžnost, da klerikalcem k tej najuspešnejši in najsočnejši blamaži iskreno čestitamo.
Jutro, 22. februarja 1925
Upravna jurisdikcija.
Jutrov jurist, če je res upravni jurist, samo dokazuje, da bi bili nasvetovani tečaji krvavo potrebni. Mi sicer vemo, da danes naša uprava ne postopa po zakonu, ker imamo dokazov dovolj. (…) Prav tako je čisto po macedonsko razpuščen občinski zastop v Št. Vidu, zato ker so nekateri odborniki baje štrajkali, dasi bi se smel občinski odbor razpustiti, če bi bil storil kakšen uporen sklep, po zakonu bi bili mogli izgubiti mandat, če bi bil nastopil kak primer občinskega reda ali volilnega zakona, ki to predvideva. (…) Dopisnik v »Jutru« pravi, da je šolski štrajk izjema in da se sme proti njemu izjemno postopati. (…) Pravniki so ta kodeks navajali kot unikum, naš »upravni jurist« v »Jutru« je prekosil celo to juridično modrost in pravi, da se štrajk more in mora izjemno kaznovati prav radi tega, ker zakon te izjeme ne predvideva. Bog ve, kje je gospod študiral principe kazenskega prava in eno glavnih načel je, da ni dejanje kaznivo, če ni kot tako navedeno v zakonu. (…)
Slovenec, 24. februarja 1925
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
