Vlada je zakonsko podlago za svoje ravnanje našla v zadnjem zakonu (december 2021) za odpravo posledic covida-19. Ta dovoljuje (48. člen), da zdravniki in zobozdravniki lahko presežejo najvišji 57. plačni razred in dosežejo največ 63. plačni razred. Vlada je privolila v najvišje povečanje plač vseh zdravnikov v pravi avtokratski maniri. Niti sindikat Fides niti vlada nista pojasnila, kateri kriterij iz skupne metodologije za razvrščanje v plačne razrede (zahtevnost dela, usposobljenost, odgovornost, napor in vpliv okolja) je višje ovrednoten. Po izjavi predsednice Zdravniške zbornice naj bi povečanje plač ustavilo odhajanje zdravnikov na delo v tujino. Določbe zakona o odpravi posledic covida-19 so torej uporabljene za namen, ki ni predviden z zakonom.
Nič zato. Saj je vsako povečanje plač dobrodošlo. V letu 2022 bo za povečanje plač zdravnikov porabljenih 113,5 milijona evrov proračunskih sredstev. Vendar brez jamstva, da zdravniki ne bodo odhajali na delo v tujino. Zaposleni v javnem sektorju na primerljivih delovnih mestih od vlade zahtevajo pojasnila, na podlagi katerih določb zakona o plačah v javnem sektorju so povečane plače vseh zdravnikov in zobozdravnikov, ki v javnem sektorju predstavljajo dvajsetino vseh zaposlenih.
Ni jasno, ali nam res grozi (nepovraten) množični odhod zdravnikov v tujino. Je takšna potencialna možnost uporabljena le kot učinkovito orodje (grožnja) v pogajanjih za višje plače zdravnikov, ne da bi zdravniki s tem v zvezi sprejeli kakršnekoli obveznosti? Se bo zaradi povečanja plač končno kaj korenito spremenilo v delovanju javnega zdravstva? Bomo tudi poslej čakali v vrstah? Kaj bo z razširjeno škodljivo prakso zdravnikov dvoživk, ki v javnem zdravstvu delujejo kot »dvojni agenti«? Bo še vedno vsak drugi zdravnik sodeloval v neki obliki privatiziranega zdravstva? Kdaj se bo zdravstvo poslovilo od arhaične in avtokratske organizacije ter začelo uporabljati sodobne interakcijske modele organizacije?
Kaj zdravniki pričakujejo in načrtujejo z napovedanim izstopom iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju? Govori se, da naj bi se zdravnikom pri izstopu pridružili vsi (31.000) zaposleni v javnem zdravstvu. Vendar ni videti navdušenja nad takšno ureditvijo. Razumljivo, saj so zdravniki, zlasti njihov sindikat Fides, doslej neštetokrat pokazali, da jim je za položaj večine zaposlenih v zdravstvu, ki niso zdravniki, malo mar. Ko je pred leti zdravstvo dolgovalo medicinskim sestram plačilo za 250.000 opravljenih nadur, se javno ni oglasila nobena stanovska organizacija zdravnikov. Vemo pa, da je delo vsakega zdravnika soodvisno in povezano z delom približno petih drugih delavcev v zdravstvu.
Podatek, da se v javnem sektorju med 50 najbolje plačanih zaposlenih, razen nekaj izjem, uvrščajo zgolj zdravniki, ne pove dosti. Že podatek, da trenutno manjka več sto (menda 1000) družinskih zdravnikov, razkrije, da so danes družinski, pa tudi drugi zdravniki izjemno obremenjeni. Komu pripada avtorstvo za takšen primanjkljaj zdravnikov, ni znano, gotovo pa je soudeležena tudi Zdravniška zbornica. Zdravniki se ozirajo tudi na prakso držav EU z visokimi plačami zdravnikov. V Franciji, Nemčiji in na Danskem je na primer start zdravnika specialista pri neto plači 5000 evrov. Ne vem, ali naši zdravniki poznajo zmožnosti naše zdravstvene blagajne in družbe, ki podobnega družbenega statusa zdravnikom ne moreta zagotavljati. Tudi finančna sposobnost uporabnikov zdravstvenih storitev ni takšna, da bi lahko s plačili iz žepa zagotavljali takšne prihodke zdravnikov.
Verjamem, da so zdravniki zadovoljni z delom sindikata Fides. Nerazumne in pretirane sindikalne zahteve so prispevale temu, da se je tudi družba soočila z dejanskimi razmerami v zdravstvu. Vendar je Fides prezrl uporabnike storitev v javnem zdravstvu in v javnosti poudarja zgolj stališča ter zahteve zdravnikov. V državi zdravniki vendar obstajajo zaradi potreb uporabnikov zdravstvenih storitev, ne pa obratno. Če Fides tiho podpira privatizacijo javnega zdravstva, zdravnikom neposredno ne dela škode. Zanesljivo pa takšno ravnanje ne prispeva k izboljšanju zdravstvenega varstva prebivalstva. Pa tudi izstop zdravnikov iz enotnega sistema plač v javnem sektorju tega problema ne bo rešil. Lahko se vse skupaj še bolj zaplete.
JANEZ KRNC, Litija
