Leži na nadmorski višini 1280 metrov in ker se iz njega ne izliva nobena reka, vode izgublja le toliko, kolikor je izhlapi v zrak. Zato je slano precej bolj kot morje; če vanj vržete žogico za golf, bo plavala na površini, pravi biologinja Ann Neville. A čeprav se v njegov južni del zlivajo kar tri reke, je nivo njegove gladine čedalje nižji. Nazadnje je bil tako nizek, kot ni bil še nikoli, odkar so ga začeli meriti pred 170 leti. V primerjavi z njegovo prvotno velikostjo je danes površina jezera skoraj za polovico manjša. V državi, kjer večina prebivalstva pripada verski skupnosti mormonov, je guverner junija lani prosil boga, naj bo bolj radodaren s padavinami, a ta ni uslišal njegovih molitev. Toda krivec za krčenje Velikega slanega jezera niso le vroča poletja in ponavljajoče se suše, k temu veliko prispeva tudi človek. V ZDA so namreč vodne pravice urejene drugače kot v Evropi in na pritokih jezera za svoje potrebe jemljejo vodo kmetje, prebivalci in industrija. Danes reke napajajo jezero s 40 odstotki manj vode kot na začetku meritev. Ann Neville, ki vodi regionalno podružnico okoljevarstvene organizacije The Nature Conservancy na severu Utaha, skuša skupaj s sodelavci jezero obvarovati pred izsušitvijo. Njihov prvi uspeh je nenavadna donacija vode – neki upravitelj rudnika bakra jim je za deset let odstopil vodne pravice na reki v bližini jezera. Vodo bodo zdaj preusmerili v naravni park, ki sodi k jezeru. Gre bržkone za prvo takšno donacijo v ZDA. Da so vse skupaj organizirali, je trajalo kar dve leti. Približno 26 milijonov kubičnih metrov vode bo tako iz tega vira vsako leto dodatno priteklo v jezero, velika uganka pa je, ali bo to zadostovalo, da bi preprečili njegovo krčenje.