Posledica niso le plaže, polne odpadkov, zaradi katerih se turisti izogibajo Senegalu, temveč zasmetenost morja povzroča čedalje večje težave tudi ribičem, ki z ribolovom preživljajo svoje družine. Posebej problematični so plastični odpadki. Vlada se sicer težave zaveda in je sprejela že nekaj zakonov, ki naj bi jo odpravili, vendar zaradi pritiska številnih lobijev kršiteljev ne sankcionira. Tipičen primer tega, kako nedosledna je pri svojih prizadevanjih, so plastične vrečke, v katerih je zapakirano 2,5 dl filtrirane pitne vode. V Dakarju jih za 4 do 8 evrocentov prodajajo na vsakem koraku, prav tako na vsakem koraku leži na tleh na desetine teh vrečk, ki jih ljudje odvržejo na tla, ko popijejo kupljeno pijačo. Praviloma teh vrečk že dve leti ne bi smelo biti – od takrat namreč velja zakon, ki jih prepoveduje, le da ga oblast nikdar ni uveljavila. Ponekod so se organizirali prebivalci sami, med njimi tudi Modou Fall, ki je zbral plastične vrečke z vseh koncev dežele in iz njih sešil obleko. Z njo se sprehaja po Dakarju, da bi s tem prebivalce glavnega mesta opozoril na pereč problem. Modou Fall pripoveduje, da je na odpadke postal pozoren, ko je bil v vojski in so morali neke noči prenočiti zunaj. Ker so zaradi številnih odpadkov na travniku komaj uspeli najti prostor za šotor, je sklenil, da mora nekaj storiti. Skupaj s somišljeniki je očistil že več zemljišč v mestu in na njih zasadil zelenjavne vrtove, odpadke pa so uporabili za to, da so izdelali pripomočke za vrtnarjenje in vrtno pohištvo v teh zelenih oazah, kot jih imenujejo. Toda Modou Fall gre še dlje in napoveduje, da bodo z aktivisti zasedli tovarne plastičnih izdelkov, če vlada ne bo spremenila svoje politike do problema plastičnih odpadkov.