Ko so po posredovanju ZDA leta 2001 talibani izgubili oblast v državi, se je družina vrnila v domačo provinco Pawan severno od Kabula. Hoda Khamosh je drugače kot v časih talibanske oblasti, ko dekleta niso smela obiskovati šol in so bila skupaj s svojimi materami zaprta v lastne domove, lahko doštudirala novinarstvo. Od leta 2015 je delala kot voditeljica za več lokalnih radijskih postaj in pisala za dnevnik Mandegar, ki je izhajal v Kabulu. Znana je tudi kot pesnica, konec leta 2021 jo je BBC uvrstil med 100 najpomembnejših žensk leta. Konec januarja je Norveška na konferenco v Oslu poleg predstavnikov vladajočih talibanov v Afganistanu povabila tudi nevladne organizacije. V okviru te delegacije se je pogovorov udeležila tudi Hoda Khamosh, ki je zunanjemu ministru talibanske vlade Amirju Khanu Muttaqiju pomolila pod nos portrete ugrabljenih in pogrešanih žensk. »Vzemite telefon v roke, pokličite v Kabul in zahtevajte, naj te ženske izpustijo na prostost,« ga je pozvala mlada aktivistka, medtem ko so predstavniki talibanov zanikali vsakršno vpletenost v izginotje pogrešanih. Tamana Zaryabi Paryani, Parwana Abraham Khil, Morsal Ayar, Zahra Mohamadi, Zarmina Paryani, Shafiqa Paryani, Karyma Paryani, Aliya Aziz v pogovoru za avstrijski časopis Der Standard našteva Hoda Khamosh imena aktivistk, ki so izginile. To so dekleta in ženske, ki so v zadnjih mesecih skupaj z njo na ulicah protestirale proti brutalnemu kratenju pravic žensk pod oblastjo talibanov. Najmanj štiri od naštetih naj bi zaradi mednarodnega pritiska prejšnjo nedeljo talibani izpustili na prostost, tako je vsaj poročala podporna misija OZN za Afganistan, toda že naslednjega dne je izginilo skupno 44 drugih aktivistk in njihovih družinskih članov, poročajo nevladne organizacije iz Kabula.

Hoda Khamosh Afganistan talibani pravice žensk ugrabitve konferenca v Oslu