Skrb zbujajoča, 7,5-odstotna letna inflacija v ZDA predstavlja najvišjo rast po letu 1982. Če k temu dodamo še ukrajinsko-ruski spor, ki podžiga rast cene nafte (cena nafte brent je konec preteklega tedna presegla 95 ameriških dolarjev za sodček, kar je največ po septembru 2014), to še dodatno krepi inflacijska pričakovanja. Kupna moč prebivalcev širom sveta se posledično pospešeno manjša, delavci z boljšo pogajalsko močjo pozivajo delodajalce k dvigu plač, da bi lahko ohranili pridobljeni življenjski standard, ekonomisti pa pri tem vidijo nevarnost za plačno-inflacijsko spiralo, ki tako preko povratne zanke še dodatno krepi inflacijska pričakovanja. Visoka inflacija, zlasti če gre za visoko rast cen energentov in hrane, največ težav povzroča revnejšim slojem prebivalstva, saj se jim opazno povišuje delež dohodka, ki ga porabijo za najbolj osnovne življenjske dobrine. S finančno-varčevalnega vidika pa občutno višanje inflacijskih pričakovanj ni dobro niti za imetnike obveznic in delnic (delnice posameznih podjetij so pri tem izvzete, saj visoka cena nafte denimo koristi dobičkonosnosti podjetij, ki črpajo in predelujejo nafto). Za imetnike delnic in obveznic pa ni nevarna samo hitra rast inflacijskih pričakovanj, ampak tudi nekoliko neposrečen odziv centralnih bank, ki z napovedanim (zakasnelim) višanjem obrestnih mer ne gasijo več samo inflacije, ampak lahko premočno in po nepotrebnem zavrejo gospodarsko rast. Svet se je po pandemiji covida v ekonomskem smislu znašel v podobnem okolju kot po svetovni vojni; dobava različnih dobrin je močno otežena. Nabavni direktorji v podjetjih poročajo o ozkih grlih na mnogih področjih. Popandemični šok se tako manifestira predvsem na strani omejene ponudbe, povpraševanje se zgolj bliža normalizaciji pred pandemijo. Višje obrestne mere same po sebi tako ne bodo pripomogle k odpravi ozkih grl na strani ponudbe, zatrle pa bodo predvsem povpraševanje.
Rast energentov in rast stroškov (stanovanjskih) posojil deluje kot davek na preostalo potrošnjo, saj načeloma posameznik te stroške poravna prednostno. To pomeni, da se zaradi manj razpoložljivega dohodka sčasoma zmanjša povpraševanje po drugih dobrinah, kar ima zaviralni učinek na rast cen. Že zdaj denimo zaznavamo znatno krajše zamude v pristaniščih, predvsem na zahodni obali ZDA. Vse težave seveda ne bodo izginile čez noč, motnje pri dobavi nekaterih polprevodnikov bodo ostale z nami vsaj še do konca leta. Veliko breme zdaj leži na plečih centralnih bank, ki bodo pri gašenju inflacijskega požara morale biti pozorne tudi na to, da se ne bo glavnina gašenja zgodila takrat, ko požara morda niti ne bo več.
