Cerkniško jezero presiha. Takrat se ob večjih požiralnikih zgodi, da dobimo tako imenovane slapove, vodo, ki se preliva čez nasipe. Pogosto tak prizor traja le nekaj ur in slap kaj hitro izgine v katero od požiralnih jam, vodna gladine pa se drastično zniža.
Jezero se na Cerkniškem polju praviloma zadrži okoli osem mesecev na leto. Navadno se voda razlije po površini dobrih 20 kvadratnih kilometrov, ko pa je vode največ, površina jezera meri okrog 26 kvadratnih kilometrov. Ko je polno, je Cerkniško jezero največje jezero v Sloveniji. Sicer pa sam pomen presihajočega Cerkniškega jezera daleč presega meje Slovenije. Danes je Cerkniško jezero, skupaj z Rakovim Škocjanom in Križno jamo, razglašeno za mednarodno pomembno mokrišče – Ramsarsko območje, zaradi pomena za življenje ogroženih ptic pa še za območje Natura 2000.
Tu so opazovali 276 vrst ptic – polovico vseh evropskih vrst; tu živi 45 vrst sesalcev – polovica vseh slovenskih vrst; tu leta 125 vrst dnevnih metuljev – slaba tretjina vseh evropskih vrst; tu se mresti tudi 15 vrst dvoživk – skoraj četrtina vseh evropskih vrst dvoživk… Biotska pestrost tega območja je res izjemna!
S presihajočim Cerkniškim jezerom je že od nekdaj povezan tudi človek. Z obilico rib in divjadi je jezero privabljalo in preživljalo ljudi od kamene dobe dalje. Generacije marljivih rok so ne nazadnje sooblikovale značilno krajino na vlažnih tleh jezerske kotanje in z vzdrževanjem poplavnih travnikov še danes zagotavljajo življenjski prostor ogroženim rastlinam in živalim. In kar je morda za obiskovalca jezera še posebej zanimivo – jezero prav zaradi vseh že omenjenih značilnosti nikoli ni enake oblike in tudi barve se z letnimi časi spreminjajo. ea
