V osnovnem zdravstvu manjka okoli 1100 diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, na bolnišnični ravni pa bi jih potrebovali še 1200. S temi izračuni v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije opozarjajo na nujnost standardov in normativov za omenjene stroke. Sprejem teh standardov je tudi med zahtevami poklicnih skupin v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so včeraj množično stavkale. Njihova pričakovanja po povišanju plač in boljših pogojih za delo za zdaj ostajajo neizpolnjena.
Pocovidno obdobje bo težko
Upanje, da se bo po koncu pandemije vse uredilo, je žal prazno, opozarjajo v zbornici zdravstvene in babiške nege. Predsednica zbornice Monika Ažman se boji, da bo v prihodnje kvečjemu še težje kot v času množičnega obolevanja za covidom. Vse posledice oteženega dostopa do preventive in zdravljenja se bodo namreč šele pokazale. Obravnave kroničnih bolnikov, za katere so v okviru ambulant družinske medicine zadolžene medicinske sestre, so v tem obdobju v povprečju upadle za dve tretjini, je ponazorila naša sogovornica. »Vse to se bo pokazalo v pocovidnem obdobju, ki ne bo kar takoj izzvenelo. Srečevali se bomo s stanji, ki jih pri bolnikih v zadnjih letih nismo bili vajeni in bodo posledica zamud pri obravnavi. Verjetno se nihče zares ne zaveda, kaj sledi.«
Ob zapiranju covidnih oddelkov se bodo zaposleni sicer vračali na svoje matične oddelke, je spomnila Monika Ažman, predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege. Na matičnih oddelkih pa se bodo morali ob vsem rednem delu ukvarjati še s posledicami zamud pri obravnavi bolnikov. Poleg tega so zaposleni že tako izgoreli. V drugih evropskih državah že napovedujejo, da bodo po koncu pandemije mnogi zaposleni v zdravstvu zapuščali svoj poklic, je dodala Monika Ažman. V Sloveniji se srednje medicinske sestre na primer že zaposlujejo v kozmetičnih salonih, trgovini in drugih dejavnostih, kjer so urniki vendarle bolj predvidljivi. Poleg tega se bliža upokojevanje številnejših generacij medicinskih sester, ki so že starejše od 50 let.
Že ob sedanjem številu zaposlenih pa zdravstvo po oceni Ažmanove ne bo moglo ustrezno poskrbeti za vse bolnike. »Ob pomanjkanju zdravnikov družinske medicine se pojavljajo ideje o širitvi kompetenc medicinskih sester oziroma dodatnem usposabljanju za nove naloge. Ta pot je prava, a ob sedanjem številu zdravstvenih delavcev ne bo mogoča.«
Nočejo čakati na naslednjo vlado
Pri urejanju standardov in normativov ni smiselno čakati na volitve in naslednjo vlado, ugotavlja predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Slavica Mencingar. »Nad zdravstvo se bo zgrnilo vse, kar je bilo v zadnjih dveh letih zanemarjeno,« je opozorila. Zavedajo se, da ljudi, ki bi se lahko zaposlili v zdravstveni negi, na trgu dela trenutno ni. Po oceni Mencingarjeve pa je mogoče preprečiti vsaj to, da bi javno zdravstvo zapuščali zaposleni.
»Seveda bo na daljši rok potrebno tudi povečevanje števila zaposlenih. Če standardov in normativov tokrat ne sprejmemo, ne bomo vedeli niti, koliko zaposlenih manjka na posameznem oddelku ali v posameznem zdravstvenem domu,« je poudarila. Vlada sindikatov zdravstva in socialnega varstva, ki se potegujejo tudi za višje plače zaposlenih v teh dejavnostih, po besedah Mencingarjeve sicer še ni povabila na nadaljevanje pogajanj.