Oblast ni ničesar naredila za starejše v domovih

Ljudje smo utrujeni, še posebej nesrečni, slabotni, brez volje do življenja pa so ljudje, ki se borijo za vsak nov dan v domovih. Okrog njih je praznina. Nikjer nobene prave pomoči, nikjer trohice upanja. Posebno izpostavljeni so ljudje, ki imajo demenco, ki so gibalno in miselno ovirani, ter ležeči ljudje. Poznam jih kar precej, saj imam v enem od ljubljanskih domov mamo. Vsak posebej se nam lahko v dno duše zasmili.

Posledica covida je tudi pomanjkanje osebja, vrstijo se odpovedi, ker se ne zmorejo več ukvarjati s starostniki. Premalo so plačani, saj je denar stimulans za marsikaj, zaradi denarja se tudi več potrpi kot sicer, pa vseeno. Vsak dan je slabše, nega je okrnjena, časa za bolj pristen odnos ni. Sedaj so pa res pristali na osnovnem, kar pomeni menjavo plenice, bolj hladno kosilo kot ne, izbor hrane je enostaven in popolnoma neprilagojen fizičnemu stanju ljudi. Hrana je na nivoju tistih, ki jim nič ne manjka, tistih, ki zlahka in z veseljem ugriznejo v klobaso in pojedo joto za večerjo. Ostali pa s priprtimi očmi požirajo, kar jim ponudijo. V veliki večini so to ljudje, ki so nemočni, ki potrebujejo pomoč drugega, in seveda ljudje, ki so preboleli delto, bili cepljeni in se soočili z omikronom. Če ti ljudje ne potrebujejo vse tuzemske pozornosti, najboljše hrane in priboljškov vsak dan, potem ne vem, kdo jo.

Ja, tako daleč smo prišli. Pa ni pošteno vse krivde valiti na domove, saj je tukaj država, ki je popolnoma in zavestno poteptala vse norme glede človekovih pravic in humanega obnašanja. In če država tako, zakaj ne bi tudi kdo drug? V tej verigi se najdejo tudi svojci, ki naivno razmišljajo, da je njihovim sorodnikom dobro, ker so »na varnem«. No, pa ni, še zdaleč ne.

Kot da niso ljudje. Naj takoj povem, da se vse, kar je oblast naredila do sedaj, niti slučajno ni dotaknilo bistva. Že lepo, da bodo gradili domove tu in tam, ni pa lepo, da se dogovarjajo z neusmiljenimi koncesionarji. Poudarjam, da starejši niso tržno blago, da z njimi ne morete barantati. Pa se to še kar naprej in naprej dogaja. Zasebni domovi so namreč, kar dobro veste vsi, skoraj za 30 odstotkov dražji od javnih zavodov. Oskrba in vse, kar sodi zraven, pa na psu. Kako to, da ni mogoče dostojno poskrbeti za plače tistih, ki v domovih delajo, ki tam puščajo svoje zdravje, ki se trudijo za naše svojce leto in dan? Zakaj tako ignoranca tega področja? Vsi mi bi želeli človeški in ne politični odgovor, če je to seveda možno. Pa ne samo odgovor, dejanja bi politike umestila v boljšo polovico.

Prosim, zakaj vojaška oprema? Ali se mogoče celo predvideva s tanki izravnati domove in tako izbrisati vso preteklost, s predniki vred? Zakaj je vsakokratna politika tako neusmiljena in arogantna, tako materialistično usmerjena, zakaj je nemočen človek, ranljiv starostnik, vedno zadnji? Se zavedate, da ste te ljudi obsodili na smrt s tem, ko ne podpišete standardov in normativov in podpirate brezvestne koncesionarje? Pa ne izgovarjajte se na zgodovino. Ljudje rabijo sedaj in v bodoče. Že včeraj bi morali urediti plačne pogoje ljudem, ki negujejo naše mame in očete!

Pa še to: zdravniki prav gotovo niso na robu obupa in preživetja, v bistvu ni nihče, razen starejših.

Prosim, dragi vladajoči, ne dopovedujte si, da ste naredili vse, kar je v vaši moči, ker tega preprosto ne gre verjeti. Zakaj? Zato, ker ni rezultatov, niti najmanjših. Še imate čas, mogoče celo kdo od njih voli za vas.