Nihajnost je tako rekoč naravni pojav na kapitalskih trgih in je v največji meri posledica negotovosti. Obstaja več meril za njeno opredeljevanje in merjenje. Na kapitalskih trgih jo najpogosteje merimo z varianco oziroma s standardnim odklonom donosov posameznega finančnega instrumenta od njegovega povprečja. Negotovost povzročajo različna pričakovanja glede spremembe obrestnih mer in drugih ukrepov denarne politike, glede višine inflacije, gospodarskega okolja in poslovanja podjetij, geopolitične napetosti in drugi dejavniki, ki vplivajo na odločitve investitorjev. Zveni znano? Večina omenjenih tem je dnevno na naslovnicah poslovnih časopisov, v zadnjem času pa tudi na naslovnicah drugih, neposlovnih medijev. Prav objave v poljudnih medijih lepo kažejo na to, da so se številni dejavniki negotovosti v zadnjem času okrepili. Velja tudi ponoviti, da je pri dolgoročnem varčevanju nihajnost pravzaprav brez pomena, saj na donose skozi prizmo daljšega časovnega obdobja nima vpliva. Na kratki rok je ta vpliv bolj izrazit pri manj poučenih vlagateljih, predvsem ob napačnih odločitvah o umiku v bolj varne naložbe. Iz zgodovine vemo, da umik z delniških trgov v razmerah povečane nihajnosti ni pravilna odločitev, predvsem zaradi nepravočasne vrnitve v bolj tvegane naložbe. Empirični podatki namreč kažejo, da so povprečni donosi investitorjev bistveno višji od donosov investitorjev, ki so zamudili le deset najdonosnejših dni v koledarskem letu. Kaj naj torej stori varčevalec ob poplavi dnevnih novic z nekoliko bolj negativnim predznakom? Pri dolgoročnem varčevanju ničesar. Morebitne popravke naj v primeru razpoložljivih presežnih denarnih sredstev izkoristi za povečanje varčevanja v bolj tveganih naložbah. Predvsem pa naj se drži svojega naložbenega cilja in ga ne spreminja glede na kratkoročne novice.
Nihajnost na kapitalskih trgih
Optimizem na svetovnih kapitalskih trgih je v zadnjih nekaj tednih nekoliko popustil. Razloge lahko iščemo v dejavnikih, ki so jih investitorji pravzaprav pričakovali in bili nanje bolj ko ne pripravljeni že dalj časa. Res pa so nekateri od njih nekoliko negativno presenetili s svojo intenziteto, zlasti kar zadeva višino inflacije na razvitih trgih. Svoje so dodale tudi geopolitične napetosti na relaciji zahod–vzhod ali, če hočete, med ZDA in Rusijo, saj EU tudi tokrat igra bolj obrobno vlogo. Posledično je – poleg rdečih številk na borznih tečajnicah – višja tudi nihajnost. Da se kapitalski trgi ne gibljejo ves čas v eno smer, je seveda že dolgo znano, smo pa v zadnjem obdobju na to kar malo pozabili. Zato velja ponoviti nekaj osnov.
