»Bomo videli, kakšna bo volilna udeležba, a mladi danes ogromno delajo na tem, da škodljivi pojavi v našem političnem okolju ne bi ostali neopaženi. Ne le, da nanje opozarjajo, pač pa jih skušajo tudi aktivno preprečevati,« razlaga Bojan Golčar iz Zavoda PIP, kjer se že vrsto let ukvarjajo z aktivnim državljanstvom mladih.
»Opažamo, pa tudi mednarodne raziskave nam pritrjujejo, da mladi danes načeloma niso zelo zainteresirani za področja splošnih dnevnopolitičnih tem, a ko gre za stvari, ki se jih neposredno tičejo, se zelo aktivirajo, še posebej v lokalnem okolju, pa naj gre za peticije, proteste ali kakšno drugačno obliko angažiranja. Dogajanje zadnjih dveh let nam kaže, da se znajo mladi organizirati tudi na nacionalni ravni, ko pride splošna situacija do kritične točke, na kateri so ogrožene osnovne demokratične norme, ko so pritiski preveliki in stiske prehude,« pojasnjuje Bojan Golčar.
»Prepričan sem, da mladi ne spijo. Nasprotno. Budno spremljajo, kaj se dogaja, in so ta hip vodilna civilnodružbena sila pri nas.«
Vredno se je boriti
Bojan Golčar pravi, da si je treba prizadevati, da kot družba, država ostanemo v standardu demokracije, ki omogoča in zagotavlja vsakršno drugačnost, pestro mavrico različnih pogledov. »To pomeni, da tudi nevladne organizacije lahko izvajajo svoja poslanstva in niso ves čas na udaru novih in novih poskusov razvrednotenja, omalovaževanja. Tega si naše nevladne organizacije ne zaslužijo, ker res dobro delajo.«
Sam je v nevladnem sektorju od leta 1997, ko se je pridružil mariborskemu študentskemu radiu MARŠ, na Zavodu PIP pa deluje od leta 2008, ko je Pravni in informacijski center Maribor začel s projektom Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja.
»Naš velik izziv je, kako na lokalni ravni ustvarjati boljše pogoje za nevladne organizacije, da lahko uspešno izvajajo svoje javno koristne programe. Nevladni sektor je številčen in raznovrsten, strokovno izvaja mnoge storitve, ki jih lokalne samouprave s svojimi zmožnostmi ne zmorejo pokrivati, potrebe pa so velike. Kljub temu se nevladne organizacije pri svojem delu nenehno soočajo z ovirami,« pojasnjuje Bojan Golčar.
»Vredno je skrbeti za nevladni sektor. Kdor dela v nevladnih organizacijah ali pozna njihovo delo - ter je dobronameren, kar pomeni, da mu ob besedi nevladnik po glavi ne začnejo že v štartu mezeti nekakšni paraziti - zelo dobro ve, kako trdo delo je treba opraviti, da ljudem v njihovem okolju zagotovimo vsebine in storitve, ki jih potrebujejo. Pa naj gre za socialnovarstvene programe, ki skrbijo za boljše, kakovostnejše življenje občanov, ali za kulturo, kjer se morajo nevladne organizacije vsakodnevno boriti, da si zagotovijo osnovno preživetje. Pa četudi svoje delo opravljajo vrhunsko, odpirajo prostore, prinašajo nove vzorce, smeri, spodbujajo mlade ustvarjalce …«
Participacija velja!
Nosilni progam Zavoda PIP je brezplačna pravna pomoč, iz katere se je organizacija leta 2003 tudi razvila. »V pisarni imamo zaposlene tri diplomirane pravnice, na katere se lahko ljudje obrnejo, ko trčijo na pravno oviro, potrebujejo tolmačenje kakšne situacije, dokumenta, nasvet.« Bojan Golčar pravi, da z izvajanjem brezplačne pravne pomoči omogočajo pravno varstvo vsem, ne glede na njihov status. »Večina uporabnikov, ki se obrnejo na nas, so ljudje z nižjimi dohodki, ki si težko privoščijo plačljive pravne storitve, in pa študenti.«
Lani so podelili okoli 650 pravnih nasvetov s kar najbolj raznolikih področij - o dednih ali najemniških razmerjih, težavah v delovnopravnih zadevah, odpuščanjih, pravicah, ki izhajajo iz statusa študenta … V Zavodu PIP izvajajo tudi program za mlade Pravnik v praksi, ki študentom prava omogoča, da se preizkusijo v različnih pravniških poklicih - v javni upravi, na sodiščih, v podjetjih, pri odvetnikih – ter tako pridobijo znanja in izkušnje, ki jih znotraj študijskega procesa sicer ne bi.
So tudi ena od informacijskih točk Evropske komisije v Sloveniji, Europe Direct Podravje, ki prebivalce informira o zadevah EU, o delovanju evropskih inštitucij in o evropskih politikah ter jim svetuje, kakšne so njihove pravice in priložnosti znotraj EU.
Predvsem pa v Zavodu PIP zelo aktivno pristopajo k promociji vseh možnih načinov izgradnje skupnosti, še posebej se posvečajo uvajanju participativnih proračunov.
»Občine prepričujemo, naj se odločijo za izvajanje participativnega proračuna, na drugi strani pa delamo z občani. Kaj se zgodi med udejanjanjem participativnega proračuna? Ne le, da lahko občani v svojem lokalnem okolju pridejo do rešitev, ki bi bile sicer spregledane, predvsem se naučijo sodelovati, se pogovarjati o problemih v svojem okolju, razmišljati o rešitvah in jih zastopati. Tako so bolj usposobljeni za to, da sodelujejo tudi v drugih javnih politikah, recimo pri pripravi razvojnih strategij v občini,« pojasnjuje Bojan Golčar. »Participativni proračun je zelo dobra vaja o pomenu skupnega. Vsi lahko soustvarjamo okolje, v katerem živimo. Krepiti moramo zavedanje o tem in zavihati rokave!«
