Že s prijavo in postavitvijo kolekcije Eclectic Mind na newyorški teden mode je podjetnica in modna oblikovalka Karmen Koren želela dokazati tudi sebi, da ne sodi v tipični modni svet. Ko je dobila povabilo za predstavitev svojih oblačil v modnih časopisih v ZDA, se je pri takrat 24 letih zamislila – če pride fotografija oblačila v revijo in bi nekaj ljudi želelo ta kos imeti, se lahko pojavi težava pri vprašanju, kdo bo šival. Vse to naj bi bilo tako psihično kot fizično precej naporno za takrat še mlado in neizkušeno študentko. Hkrati pa je že takrat čutila, da ne sodi v ta svet. V svet brez čarovnije, ki jo Korenova, doma iz Kobarida, vidi in čuti v vsakem trenutku. »Življenje samo je čarovnija. Zato lahko rečem, da je čarovnija del mene, in verjamem, da je vse povezano z njo ter da je v vsakem med nami.«
Z modnim ustvarjanjem v študentskih in letih pozneje je nastajala tudi blagovna znamka KarmenKoren, ki se je ukvarjala predvsem s predelavo starih oblačil, te kombinira z novim blagom. »Slog predelave je nekaj let ostal enak oziroma podoben, vendar se je z leti tudi spremenil na preprostejšega. Takrat sem predelovala in šivala nove kose na vse možne načine, vijuge, izreze, skoraj tako, da kosov ni bilo mogoče sešiti skupaj,« pove v smehu in doda, da se je z leti spremenilo tudi njeno razmišljanje. »To, kar sem takrat čutila, zdaj živim.«
Predelava starih oblačil ostaja rdeča nit ustvarjanja
Predelava oblačil je že zelo zgodaj postala del nje in del njenega ustvarjanja. »Ko primem kak raztrgan kos ali kos z madežem oziroma ko vidim kos s potencialom, da postane še čudovitejši, si ustvarim vizijo njegovega končnega videza,« pove sogovornica, ki je v Kobaridu odprla vintage trgovino. »Ko sem odprla podjetje, sem imela več časa in sem šivala skoraj vsak dan. Zdaj sem to postavila na stranski tir in se osredotočam predvsem na vintage oblačila,« pove, a prizna, da šivanje vseeno močno pogreša. »Velikokrat se spomnim, kako lepo je za šivalnim strojem in ustvarjati novo življenje iz zavrženega kosa.«
Leta 2017 je v enega najlepših delov na svetu, kot za Posočje pravi Karmen, postavila znamko Reinkarmiko. »Tukaj sem doma in za nič na svetu ne grem drugam,« pove in se v smehu spomni, da je do 25. leta verjela, da je za njo življenje v tujini tisto pravo. A se je motila. Iz Ljubljane se je vrnila v domači Kobarid zaradi narave, preprostosti in pristnosti teh krajev, ki ga obkrožajo. »Reinkarmika spada v Posočje, med zelenje, gozdove, izvirsko vodo, potočke in divje živali. Je ravno prav odmaknjena od sveta, da je v hladnejših mesecih mir, in ravno toliko dostopna, da me v toplejših mesecih obiščejo ljudje z vseh koncev sveta.«
V trgovino vstopijo »ta čudni« ljudje
Karmen Koren oblačila zbira že 12 let. Sprva le zase, saj si jih je želela predelati. »Še danes se smejim sama sebi, ko se spomnim, kako optimistično sem si zastavila ta projekt. Tudi če bi svak dan izbrala nov kos obleke, mi jih do konca življenja ne bi zmanjkalo,« se spomni. Sicer pa se je z rabljenimi oblačili babičine sestre srečala že v otroštvu. Tako se je zaljubila v oblačila, ko je kot majhna deklica opazovala mamo pri pomerjanju. »Takrat je bilo moderno, da si imel isto barvo nakita in čevljev. In kot študentka sem prav zaradi ljubezni do oblek ves čas kupovala nova in nova oblačila. Pravzaprav sem bila res velik potrošnik. Ko se spomnim tega obdobja, je zame prav šokantno, koliko denarja sem zapravila za polnjenje omare z novimi kosi.«
V študentskih letih se je med predavanji srečala s ponovno uporabo in nekaj jo je poklicalo v predelavo starih oblačil. Ti so pravzaprav najboljši kosi, narejeni iz najkvalitetnejšega blaga. In zbiranje se je začelo. Korak za korakom. »Nekaj je dala nona, pa mama in teta, obleke so prinesle tudi lokalne gospe. Kupovala sem jih v trgovinah z oblačili iz druge roke, na potovanjih in različnih sejmih. Večina teh kosov je že dobila novi dom, zaradi čustvene navezanosti jih nekaj še vedno hranim v svoji garderobni omari.«
Odločilna je bila grožnja s traktorjem
In potem se je zgodil, kot pove, traktor. »Med poletjem 2016 sem se preselila nazaj v Posočje. Ker sem vsa ta oblačila skladiščila v hiši od staršev, v garaži in na podstrešju, je oče rekel, naj oblačila pospravim. Zagrozil je, da jih bo
odpeljal s traktorjem.« Takrat se je odločila za odprtje trgovine z vintage oblačili, kjer šiva in jih tudi predeluje. Hkrati pa spoznava nove ljudi. Kot pravi, z zgodbami, ki jih pripovedujejo kupci ali zgolj radovedneži, ki stopijo v trgovinico, raste. »Zelo rada imam osebni stik. In prav zato sem hotela imeti fizično trgovino. Sploh pa obožujem spoznavati ljudi osebno. To je zame nekaj neprecenljivega. Stranke so tako različne. Od 16-letnice, ki obožuje nonine obleke, do starejše gospe, ki ve, kakšna kvaliteta je v njih. Od parov, ki živijo trajnostni princip, do tistih, ki hočejo unikatne kose,« pove. Ob tem doda, da ima tudi spletno trgovino z vintage kosi in drugimi čarovnijami: »Ročno narejene svečke s kristali in kristale.« Čeprav si želi ponovno sesti za šivalni stroj in se lotiti predelave starih oblačil, bo treba še malo počakati. A kot zagotavlja podjetnica Karmen Koren, ta želja živi v njej in je nekako kljub vsemu del Reinkarmike.