Še beseda o planiški šoli
To nedeljo so bile v Planici, našem svetovno znanem središču za smuško skakanje, izbirne skakalne tekme, po katerih je bila sestavljena državna tekmovalna ekipa, ki nas bo zastopala na III. tekmah za slovansko prvenstvo na Češkoslovaškem. (…)
V tem problemu, ki je bilo – kolikor je bilo na kratko mogoče – posvečeno tudi našemu skakalnemu napredku na splošno, je bila med drugim tudi razveseljiva ugotovitev, da naš smučarski skakalni šport po teh tekmah sodeč kaže prve rezultate planiške šole. (…)
Do sem se zdi vse v redu! Toda naši zimski športniki niso vsi učenci planiške šole in naši najboljši skakalci niso vsi rezultat te šole. Vedeti je treba namreč, da sta drugo in tretje plasirani na nedeljskih tekmah člana smučarskega kluba Ljubljane, ki ima za treninge v skokih svojo skakalnico na Pokljuki. (…) Naš skakalni šport ima torej kar dve šoli za smuške skoke in gre torej z več ali manj združenimi silami stalno in krepko navzgor. (…)
Jutro, 26. januarja 1937
Smučarski skoki v Celju
V soboto, dne 31. t. m., se vrši na skakalnici »Dr. Julius Kugy« v Liscah pri Celju tekma v skokih, seveda, če bodo odgovarjale snežne razmere. Jugoslovanska zimsko-športna zveza v Ljubljani je dovolila mednarodno udeležbo ter se je vodstvo kluba obrnilo takoj na avstrijsko in nemško smučarsko zvezo s prošnjo, da pošljeta tekmovalce. Vrhu tega se udeleži tekme najbrže tudi znani švicarski smučar Hans Zogg, ki se točasno mudi v Celju. (…)
Slovenec, 26. januarja 1937
Od 9 do 141 metrov
Leta 1921 smo dobili Jugoslovani prvi državni rekord v smučarskih skokih. Postavil ga je skakalec Pogačar, znašal je 9 metrov! Skakalnica v Bohinju, kjer je prvi rekorder dosegel ta podvig, je bila vse prej kot mojstrovina, ki jih lahko vidimo sedaj – elegantne, velike, »elastične«. Bila je to strmina s stopnico (mizo) in skoraj ravnim iztekom. Skakalci so leteli (če se je tistemu smelo reči letenje) z rokami ob telesu ali v odročenju in strogo vzravnani. – Štirideset let je minilo od tedaj; leto se piše 1961. Z njim je prišel nov državni rekord, ki je kar za 132 metrov daljši od prvega. To daljino (141 metrov) je prejšnji petek dosegel Jože Šlibar iz Kovorja. Rekord je postavil na mamutski skakalnici v Oberstdorfu – elegantni in veliki, največji. Skočil in letel je drugače kot Pogačar: močno nagnjen naprej – skoraj ležal je na smučeh – in z rokami spredaj. (…)
Glas, 4. marca 1961
1. Eržen, 2. Zajc, 3. Müller
Ljubljana 9. jan. – Več ko 6000 gledalcev se je danes v zgodnjih popoldanskih urah zbralo ob 65-metrski skakalnici v Šiški, na kateri je 32 smučarskih skakalcev iz Jugoslavije (18), Kanade (1), Zvezne republike Nemčije (2), Avstrije (7) in Italije (4) tekmovalo za memorial Franca Božiča. (…)
Vsi skakalci so izvedli po tri skoke, za plasma pa so jim točkovali po dva najboljša. (…)
Zmagovalec nedavnega tekmovanja na tej skakalnici Miro Oman (JLA) je tudi danes skakal zelo lepo, toda zaostajal je z dolžinami skokov. (…)
PRIPIS UREDNIŠTVA: Rezultati se ne ujemajo povsem s poročilom, ker jih je vodstvo tekmovanja drugič korigiralo ob zaključku lista.
Delo, 10. januarja 1964
1. Zajc, 2. Oman, 3. Eržen
Maribor, 19. jan. – Na skakalnici na Pekarski gorci je bilo danes republiško prvenstvo v skokih. Zmagal je mladi Jeseničan Zajc. Vreme je bilo toplo in sončno, gledalcev pa okrog tisoč. Nastopilo je 38 tekmovalcev iz 14 klubov. (…)
Kvaliteta udeležencev ni bila na kdo ve kakšni ravni, razen desetorice skakalcev, med katere sodijo predvsem olimpijci, ki so se zagrizeno borili za končni plasma. (…)
Vzlic nadvse dolgemu skoku Zajca je bilo mnogo gledalcev pa tudi strokovnjakov prepričanih, da je prvo mesto vendarle osvojil Eržen. Drugi so zopet čestitali za osvojitev republiškega naslova Omanu, tretji pa so pohiteli k Zajcu. Vsa domnevanja so naposled – po več kot enournem čakanju – prekinili sodniki, ki so naposled le objavili uradni vrstni red. (…)
Delo, 20. januarja 1964
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
