Dobro laži in ostani živ

Dobro laži in ostani živ. Zveni kot kakšen super moto: v času postfaktičnosti in alternativnih dejstev je narava varna oaza dekontaminacije. Skoraj nikjer pa ni narava takšna kot na Blidinju, kjer bo, ko se bo sneg stalil, vzbrstelo okoli tisoč petsto rastlin, od tega dvesto endemičnih. Na planoti med planinama Vrana in Čvrsnica, na namišljeni meji Bosne in Hercegovine, se vse zdi čarobno. Sneg predstavlja petdeset odstotkov padavin na tem območju. Z njegovim taljenjem nastaja glavno, Blidinjsko jezero, in še štiri manjša: tu s svojimi izviri nastajata reki Doljanka (Dolenjka?) in Drežanjka, planoto zamejujeta dva slapova, »znotraj« pa sta dve tekoči vodi – Diva Grabovica in potok Brčanj. Tukaj je tudi eno največjih območij, kjer raste bosanski bor z belim lubjem, Pinus heldreichii, in tukaj najdemo sto dvaindvajset vrst ptic, ki so razvrščene v dvaintrideset družin. Potem so tu še divje živali, endemične ribe, močeradi in planinske belouške. Pravljica. Po kratki meditaciji si lahko predstavljate, da ste v Alpah, ali na severu, na primer na Norveškem. Na vse strani zelenje in voda: mlake in izviri, občasni hudourniki in stoječe vode. Raj je včasih tako tudi kraj na Zemlji. Pomembno pa je, da znaš gledati.