Nekdanja generalna direktorica policije Tatjana Bobnar je v današnjem nadaljevanju zaslišanja pred preiskovalno komisijo izpovedala, da je deležna šikaniranja s strani generalnega direktorja policije Antona Olaja, hkrati pa medijskega pogroma.
Dva dni potem, ko je bila 8. decembra lani prvič zaslišana pred komisijo, je bila na letnem razgovoru pri Olaju, ki jo je po njenih besedah zasliševal o vsaki izjavi, ki jo je podala pred komisijo. V uradnem zapisu razgovora ta del ni naveden, pravi Bobnarjeva, zato se sama pod zapis ni podpisala.
Bobnarjeva je tudi dejala, da se po »hodnikih Litostrojske« govori, da ima »poseben tretma«, saj da naj bi bil »nekdo posebej zadolžen, da išče napake v vseh mojih preteklih dejanjih,« ko je bila generalna direktorica policije. Takega odnosa naj bi bili deležni tudi vsi, ki so bili skupaj z njo imenovani v delovno skupino za migracije. »Ker smo povedali svoje mnenje, ker smo se upali postaviti za zakonito delo policije,« ocenjuje Bobnarjeva.
Glede delovne skupine za migracije je ocenila, da so bili v to skupino imenovali zaradi kaznovanja ter da je tudi javnost to dojela na ta način. Delovno skupino je označila za »farso in samo sebi namen«, kar je po njenih besedah potrdil tudi vodja skupine, imenovan s strani notranjega ministra Aleša Hojsa. »Nismo užaljeni,« je poudarila, vendar pa nihče nima izkušenj s področja migracij, prav tako v druge procese znotraj policije, ki zadevajo migracije, niso vključeni. Glede trditev Hojsa in državnega sekretarja Franca Kanglerja, da ne bi bili predlagani za nagrado delovne uspešnosti, če ne bi dobro delali, pa je dejala, da ta dokument do njih ni nikoli prišel.
Marsikaterega policista je bilo po 5. oktobru sram
Bobnarjeva je dejala tudi, da mora biti policija servis ljudem, ne pa političnim interesom, ter da je bilo ob protestih 5. oktobra lani marsikaterega policista sram ob ravnanjih policije. Policisti pa »po rumenih jopičih več ne vedo, kaj je prav in kaj narobe,« je dejala.
Na odboru za etiko in integriteto znotraj policije pa so prejeli zahtevo Olaja, naj pregledujejo pisanja obeh policijskih sindikatov. Dodala je, da ni delo tega odbora, da igra cenzorja, zaradi česar jo je generalni direktor iz odbora razrešil. Dejala je tudi, da je zaskrbljujoče, da pa odziva Olaja ni bilo pri ministrovih tvitih o »mevžah in lenuhih«.
Četrtkovo izjavo ministra na zaslišanju pred to isto preiskovalno komisijo o »primernih in neprimernih« tožilcih ter preiskovalcih NPU, ki naj bi bili neprimerni, ker so bili opaženi na protivladnih protestih, pa je komentirala z besedami: »Ali nam nameravate potemtakem vzeti tudi volilno pravico?« »Drugo mnenje« pri varnostnih preverkah zaposlenih v policiji, kot je še dejal minister, pa je označila za svojevrstno manipulacijo.
Vmešavanje politike v policijo po njenem mnenju izkazuje nedavno popravljen zakon, ki ga je vladna koalicija popravila na način, da predkazenski postopek zdaj do predaje tožilcu lahko usmerja notranji minister. »To pomika tožilca dlje od postopka,« pravi Bobnarjeva, hkrati pa je dodala, da je s tem zabrisana meja nedotakljivosti predkazenskih postopkov pred politiko.
Dodala je tudi, da ni užaljena, ker je bila kot generalna direktorica policije razrešena skupaj z imenovanjem nove vlade, ter da glede na to kako je sama vodila policijo, bi bilo sodelovanje z vlado, v kolikor je ne bi razrešili »kratkega daha«.
Še enkrat je potrdila, da ji je tedanji v. d. generalnega direktorja policije Anton Travner na primopredaji poslov povedal, da je »dobil na Gregorčičevi dva pogoja, da mora zamenjati direktorja kriminalistične policije Boštjana Lindava in direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darka Muženiča«.
Poslanka Nataša Sukič (Levica) je predlagala, da se zoper notranjega ministra Hojsa in generalnega direktorja policije Olaja poda kazenska ovadba zaradi izrazitih elementov šikaniranja na delovnem mestu, zoper Olaja pa še ovadbo zaradi oviranja pravosodnih in drugih organov.
