»Naša Špica je prvič nastopila na ljubljanskem sejmu Sodobna elektronika že leta 1984, kar pomeni, da bomo čez dve leti praznovali 40-letnico. Prvo praktično podjetniško srečanje z računalniško tehnologijo je bilo na Radiu Študent. Svoj prvi žiro račun pa smo imeli odprt kar prek Škuca (Študentski kulturni center), podobno kot takratne slovenske punk skupine,« se začetkov Špice International spominja direktor in ustanovitelj Tone Stanovnik. Svoj prvi ustanovitveni kapital so nabrali na cesti s prodajo študentskega časopisa Tribuna in Mladine. »Morda se nam nekaj te zgodovine še danes pozna, smo namreč eno redkih podjetij, ki imajo zakonsko podprt koncept delitev dobička zaposlenim.« Imenu Špica so že na samem začetku dodali pridevnik »international« in s tem takoj napovedali svojo izvozno usmerjenost. Analogijo poiščejo v športu. Če svojim prijateljem namignete, da greste jeseni na maraton, potem vam res ne preostane drugega, kot da vse leto trenirate in še pred zimo odtečete slavnih 42 kilometrov. »No, tudi mi smo bolj maratonci kot sprinterji. Nikoli nismo bili med gazelami, smo pa pridno in vztrajno rasli. Ne samo po količini, že od samega začetka je naša prioriteta predvsem kakovost, kar nam je v gene vgradilo danes tako opevano odpornost,« dodajajo špičaki.
Morda so jim ti začetki, povezani s takratno alternativno sceno, dali še eno pomembno popotnico, to je, da podjetje Špica ni naprodaj. Danes je obilica slovenskih računalniških podjetij že prodana in v tuji lasti, mnogi današnji startupi pa začnejo svojo pot s ključnim ciljem, da bodo podjetje nekoč prodali. Za zaposlene je lahko taka zamenjava lastništva in posledično poslanstva, vizije in kulture zelo slaba, kar zadeva motivacijo. Hkrati pa je tudi za trajnostno in družbeno koristno naravnanost ključnega pomena, da je podjetje vpeto v lokalno okolje in tako drug drugega maksimalno podpirata.
Od alternativcev do kadrovskih prvakov
Na vprašanje, naj kaj so ponosni, v Špici izstrelijo: »Zanesljivo nam je dvanajsti zaporedni nastop v Zlati niti v ponos, še posebej ker se tudi tukaj dokazuje naša maratonska naravnanost. Namreč, po desetih letih smo se v zadnjih dveh letih uvrstili v finale in lani uspešno dosegli sam vrh Zlate niti med srednje velikimi podjetji.«
Med kadrovskimi praksami izpostavljajo evidenco delovnega časa, kjer želijo tudi z lastno prakso orati ledino. Na samem začetku so poslovanje sistematizirali prek planskih in ocenjevalnih letnih sestankov. Kmalu so prešli na popularne sestanke OKR (Objective Key Results) in se s tem projektom leta 2017 tudi prebili med nominirance za HRM-projekt leta. »Letos bo to, kot slišim, glavna tema kadrovskega kongresa,« se namuzne Stanovnik. Zanimivo je tudi, da vas ob obisku Špice Stanovnik ne more povabiti v svojo pisarno – poznan je po tem, da je »direktor brez pisarne«. »Na tak način ostajam vedno popolnoma dostopen za svoje sodelavce in v tesnem kontaktu s prvo linijo, kar mi je vedno vlivalo samozavest pri vodenju.«
Kaj je spremenila pandemija?»Covid je vsem direktorjem pokazal, da za zmago ni treba imeti vsega pod nadzorom.« Zaupanje v sodelavce in odlični odnosi so tisti, ki krasijo zmagovalne ekipe, ki se agilno odzivajo na nastalo situacijo in v težkih trenutkih strnejo vrste ter pokažejo svojo neprebojnost in odpornost. »V času covida je še bolj prišlo do izraza naše poslanstvo: s spremembami na robu razvijamo agilnost in vzdržujemo odpornost.« Ponudba njihovih oblačnih storitev za evidenco delovnega časa in inventuro je čez noč dobila velik zamah. Vse procese tako prodaje kot implementacije lahko opravimo na daljavo in čas izvedbe se je izredno skrajšal, kupci pa se v teh likvidnostno zahtevnih časih lahko izognejo enkratni investiciji in storitev plačujejo prek naročnine. »Covid je odprl prostor v naših glavah za hitrejše spremembe,« pravi Stanovnik. Nevarnosti in pretnje, ki so bile še včeraj videti nemogoče, so postale pomemben motivator in mnoge moteče inovacije so čez noč dobile prostor na seznamu potencialnih projektov. Podobno kot celotna avtomobilska industrija pospešeno prehaja na elektropogon, se celotna IKT-industrija seli v oblačne storitve in pri tem na glavo obrača ustaljene prakse. Kdor se temu ne bo prilagodil, mu Darwinov zakon piše slabo prihodnost. »Osebno sem covidni čas obrnil v priložnost. Popolnoma sem se otresel suženjstva kave in v službo se sedaj pozimi in poleti vozim s kolesom,« pribije Stanovnik.
Kaj loči dobre od najboljših?Prva je avtonomija. Ljudje si želimo dovolj svobode pri ustvarjanju. »Še vedno se spomnim, kako mi je študentsko delo na Radiu Študent odprlo obzorja in spodbudilo neizmerno kreativnost ter me strgalo z verige, na katero sta me privezali osnovna in srednja šola.« Tudi danes je tako, dodaja Stanovnik. Meni, da se ljudje ravno zato, da se rešijo slabega delovnega okolja, angažirajo kot svobodnjaki in s.p.-ji, pa čeprav za nižjo mesečno nagrado in čeprav je okolje bolj nepredvidljivo. »Drugi znak je odličnost, ki nam jo omogoča doseči okolje, v katerem ustvarjamo – pa ne le osebno, temveč predvsem ekipno. Tudi v športu lahko opazimo, da slovenski športniki pogosto poberejo medalje tako na posamičnih nastopih kot tudi na timskih – in to je tista dvojna zmaga, ki je neprecenljiva in nedosegljiva tudi v poslovnem okolju.
Tretja zadeva je poslanstvo, ki celotno ekipo strne in kot zvezda repatica vodi proti skupnemu oddaljenemu cilju. »Špičaki čutimo, da se naše poslanstvo skriva v geslu 'Obrnimo čas našim kupcem v prid'. Uspešno upravljanje časa, te ključne dobrine, nas namreč loči od povprečja. Čas je zlato, in starejši ko si, bolj se tega zavedaš.«