Ali pa si predstavljajmo Kreslinov glas ob naslednjem francoskem refrenu: »Au lieu de qui fleurit la fleur, au lieu de qui je suis…« Namesto koga roža cveti… Morda Pelje me vlak v daljave po angleško? »The train takes me far, far out there in the wide world, behold, now the plains are here, all as a single colorful flower.« Obupno, kajne?
Morda res malce šaljiv začetek teme, ki pa je nadvse resna, piše Damjan Franz Lu v novi številki Nedeljskega dnevnika. Tako bi morali namreč prepevati znani slovenski glasbeniki, če bi želeli zares uspeti na sodobnih glasbenih platformah in se z glasbo na tak način preživljati. Plošče tako rekoč ne gredo več v promet, zadnji dve leti pa skoraj ni bilo koncertov, ki veljajo za še edini omembe vredni vir zaslužka za mnoge, tako da se nekateri že sprašujejo, kako bo slovenski glasbenik preživel.
Slovenska glasba oziroma, bolje, v slovenščini peta pesem je v tem sodobnem času v sila težkem položaju. Tisti, ki razmere dobro poznajo, uporabljajo izraze, kot so čisti neoliberalizem, kaos, katastrofa. Ni vse črno, to je res, toda slovenski glasbi se vendarle, če bo šlo tako naprej, ne piše ravno najbolje.
V zadnjih letih se je način, kako konzumiramo glasbo, namreč povsem spremenil. Če so bile nekoč aktualne plošče in so bile radijske postaje pomembne, so vse to zdaj zamenjale spletne storitve, kot so youtube, itunes, ytmusic, spotify, deezer. Na spletu ima poslušalec na klik dosegljivih več milijonov pesmi.
Od naštetih je v Sloveniji še vedno daleč najbolj priljubljen youtube. Točnih podatkov, koliko Slovencev na tak način posluša glasbo, sicer ni, ocenjujejo pa, da je dandanes več kot 90 odstotkov glasbe predvajane na tak način in prek tega priljubljenega spletišča.
Takšno stanje je večplastno. Zakaj, je lepo opisala mlada glasbenica Ditka. »Če gledam s strani uporabnika, se mi zdijo digitalne platforme enostavno storitev, pri kateri je vse zbrano na enem mestu. Plačamo nizko naročnino in poslušamo nam ljube glasbenike. Če pa se postavim v vlogo avtorice, profesionalne glasbenice, je to pravzaprav slaba stran: glasba je postala preveč zastonj in se kar malo razvrednotila. Mi kot glasbeniki v finančnem smislu nimamo od tega nič.«
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Policisti na muhi kriminalcev
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako je bilo v zadnjih 30 letih kar pet smrtnih žrtev napadov na policiste, še dva pa sta umrla na posredovanju, zakaj prehranska dopolnila niso zdravila in zakaj se moramo varovati pravljičnih obljub proizvajalcev, kako z visokimi cenami parkirnin izrivajo avtomobile iz mestnih in turističnih središč, kako (ne)smotrno občine trošijo naš denar, kakšne so podrobnosti znamenite bitke na Neretvi iz druge svetovne vojne – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.