Čeprav je bil načrt Belo jezero, ki leži na jugu avstrijske Koroške v Ziljskih Alpah, obiskati v poletnih mesecih, nam že tisti hip, ko smo avto parkirali pred hotelom, ni bilo žal, da smo ga odkrili prav v zimskem času.

Iz hotela direkten dostop do jezera

Ledeniško jezero leži kot skandinavski fjord sredi nedotaknjenega gorskega sveta. Kot pove gostitelj Thomas Michor iz tamkajšnjega turističnega urada, »filozofijo regije predstavlja 'mehak turizem', zato je od 23 kilometrov dolge obale jezera zazidana le ena tretjina, preostali del je pod naravnim in pokrajinskim varstvom. Vsak hotel ima svoje obalno kopališče, saj ima jezero v tem tihem, vendar navdušujočem naravnem spektaklu vse leto glavno vlogo.« Sogovornik pristavi, da se trudijo poiskati nove marketinške prijeme, s katerimi bi privabili več gostov zunaj obeh glavnih sezon, pri tem pa ne bi preveč posegali v naravo.

In s čim nas je jezero resnično navdušilo? Z naravno kuliso osupljive neokrnjene narave, kjer kot prestižni dragulj izstopa v Evropi največje poledenelo jezero na višini nekaj manj kot tisoč metrov. »Led je nujen za uspešno zimsko sezono, ki v turistično blagajno v primerjavi s poletno sezono še vedno prinese 'le' trideset odstotkov vsega prihodka od turizma,« nadaljuje sogovornik in doda, da so ledene površine za aktivnosti primerne vse od začetka januarja pa do sredine marca.

Da je lokacija edinstvena tudi za hitrostno drsanje, so pred 33 leti odkrili že Nizozemci, zato ne preseneča, da je največ nočitev prav na račun te discipline. Da gre za izredno priljubljeno rekreacijo široke populacije, smo se lahko prepričali tudi sami. Vajeni drsalk na »špičko« smo prvih nekaj minut z drsalkami za hitrostno drsanje na nogah lovili ravnotežje, pa vendar nam kljub trudu in mladostnemu »koraku« ni uspelo ujeti skupine upokojencev, ki so drveli mimo nas. Da vaja dela mojstra, nas je potolažil učitelj drsanja, ki goste uči tudi tehnike teka na smučeh. Tisti, ki bi se na drsalkah lahko polomili, se lahko okoli jezera odpravijo peš ali pa s smučkami za tek, saj je urejenih okoli 40 kilometrov tekaških poti. V sami vasici – ta šteje okoli 800 prebivalcev, pa si je mogoče vso športno opremo tudi izposoditi.

Proge primerne za vse

Da je Belo jezero enkratna destinacija tudi za družine z različno starimi otroki in pare z drugačnimi željami po aktivnem dopustu, so nam potrdili tudi sogovorniki med mnogimi aktivnostmi, ki smo jih preverili tudi sami. Tako je smučišče z le šest kilometrov dolgimi progami primerno tako za začetnike kot morda malo bolj zahtevne smučarje, ki jim ustrezajo široke in prazne proge in se smučanja že po nekaj urah naveličajo. »Medtem ko si je žena privoščila masažo v hotelu, sem sam skočil na smučišče in opravil nekaj voženj. Zdaj se vračam ponjo in greva skupaj okoli jezera s tekaškimi smučmi,« nam zaupa sogovornik, ki prihaja iz Češke, in doda, da je dan prej izkoristil lepo vreme in dan preživel na bližnjem smučišču Mokrinje.

»Poleg planinarjenja po že uhojenih poteh, turnem smučanju in sankanju v dolino gostje izkoristijo tudi dodatne aktivnosti na ledu,« še pove Michor in doda, da si zaključene družbe rade sposodijo lesene čoke za zbijanje po ledu (ice stock, op. p.) ali pa se na led odpravijo peš, nekateri tudi s kolesom.

Da je življenje v okolici Belega jezera enkratno, nam je potrdil tudi Robert Šinkovec, ki ima ob spodnji postaji štirisedežnice že enajsto leto v najem gostinski lokal. Sami smo se do njega spustili kar s sankami z vrha smučišča. Dobre štiri kilometre dolga sankaška proga poteka po cesti, ki jo pogosto uporabljajo tudi planinci, ki se podajo do zgornje koče, ob progi s sidri, ki je namenjena predvsem smučarjem začetnikom. Gostinec iz Idrije, ki v okolici Belega jezera živi z družino, pravi, da ga od tukaj ne bo nihče premaknil. »Gostje so enkratni, pretežno družine, veliko je tudi starejših parov, ki jim s seboj na dopust ni treba več jemati otrok,« pove in doda, da je njegova gostilna Bergbahn Stöberl znana predvsem pa čevapčičih, poleti mu jih mesar iz Slovenije pripelje dobrih 300 kilogramov, in pici. »Slovenske jedi niso poznane, zato tudi enkrat na poletno sezono pripravimo slovenski večer, povabimo slovenske muzikante.«