Ob tem bi še bolj vztrajna inflacija, bolj zaostrila denarne politike. Bolj vztrajna inflacija bi pri vlagateljih povzročila tudi višjo mero negotovosti, kar bi letos povišalo število volatilnih obdobij na globalnih delniških trgih. K povišani nihajnosti trgov
bo v tem letu svoje dodali tudi volitve v zgornji in spodnji dom ameriškega zakonodajalca.
Med pozitivne dejavnike, ki bodo vplivali na delniški trg v tem letu spadajo nadaljevanje, sicer bolj umirjene, gospodarske rasti, širitvena fiskalna politika predvsem v ZDA, kapitalske investicije in še vedno zelo stimulativna denarna politika, ki bo letos, ob normalizaciji zdravstvenih razmer, še naprej spodbujala pospeševanje. Vsi našteti dejavniki bodo podpirali tako prihodke in dobičke velikih globalnih podjetji, kjer se postavi vprašanje ali bo rast korporativnih dobičkov letos odtehtala rast obrestnih mer v ZDA. Ravno zdaj smo na sredi sezone objav poslovnih izidov največjih globalnih podjetij za lanski zadnji kvartal. V času pisanja je že 282 podjetji od 500 zajetih v S&P500 indeksu je poročalo o svojih poslovnih izidih za lanski četrti kvartal, kjer je v agregatu v medletni primerjavi bila zabeležena 16-odstotna rast prihodkov in 27 rast dobička.
V letošnjem letu bosta na delniške trge v ZDA istočasno vplivala dva, po cenovnih efektih na delnice nasprotujoča si dejavnika. Pozitivni pritisk na cene delnic bo še naprej povzročala krepko negativna realna obrestna mera. Samo poglejmo donose na depozite v ameriških bankah in od tega odštejmo inflacijo v ZDA in dobimo krepak dejanski negativen donos na denar v ZDA. Ta realno negativni donos na denar bo v tem letu še naprej povzročal pozitivne cenovne učinke na cene delnic na ameriških delniških trgih. Praktično istočasno pa bodo negativne pritiske na cene delnic povzročali dvigi obrestnih mer, ter prenehanja odkupov obveznic s strani Ameriške centralne banke (Fed). Bolj konkretne napovedi glede tega procesa so bile glavni krivec za korekcijo na začetku letošnjega leta na delniških trgih. Donosnosti na ameriške 10-letne obveznice so včeraj prvič po dveh letih dosegle 1,9-odstotoka in lahko pričakujemo, da se bodo te letos še dodobra povišale. V Evropi pa so se včeraj na račun komentarjev člana Sveta ECB, Klaasa Knota, da je v območju evra prvi dvig obrestnih mer možen že v četrtem kvartalu letos, za največ povišale donosnosti španskih, grških in italijanskih obveznic.
