Borut Pahor je v izjavi za RTV Slovenija izpostavil, da je bil povod za njegov obisk v Vatikanu prav praznovanje 30. obletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov. Ti so bili vzpostavljeni 8. februarja 1992. »Prav simbolno je, da se je to zgodilo na naš kulturni dan, državni praznik. Takrat smo bili dokončno prepričani, da je Slovenija suverena država in subjekt mednarodnega prava v mednarodnih odnosih. To je bilo prelomno dejanje,« je poudaril predsednik.
Spomnil je še, da je Sveti sedež že 13. januarja 1992 priznal Slovenijo, dva dni kasneje pa sledile še države takratne evropske skupnosti. Odnosi z Vatikanom so se po Pahorjevih besedah »vedno ugodno razvijali, z vzponi in padci«. Spomnil je na sklenitev vatikanskega sporazuma leta 2001, ki daje osnovo za urejanje pravnih vprašanj. O določenih vprašanjih, »ki jih je treba urejati v strpnem dialogu in na podlagi ustavnega načela ločenosti cerkve in države« se je jeseni lani pogovarjal tudi s slovensko škofovsko konferenco, je spomnil Pahor.
Veliko pozornosti sta dala tudi spravi
V ospredju njegovih današnjih pogovorov s Frančiškom je bil sicer predvsem dialog. »Razhajanja, ki jih danes opažamo predvsem v zahodnem svetu nas silijo k temu, da razmišljamo, kako vrniti dialogu njegovo moč, da povezuje,« je povedal slovenski predsednik.
Veliko pozornosti sta dala tudi spravi. »Bil sem presenečen, kako je dobro obveščen, ne samo o nekaterih stvareh, ki smo jih naredili doma, ampak tudi o recimo dogodku na Bazovici pri Trstu. Vedel je za stisk rok z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello, s katerim se bom danes sešel na večerji,« je povedal Pahor.
»Govorila sva o pomenu simbolnih gest za to, da vse to ljudi povezuje v neko skupnost, kar se zdi papežu zdaj tako zelo pomembno pri izhodu iz te zdravstvene krize, da ostanemo skupnost, solidarna, povezujoča,« je še poudaril Pahor. Govorila sta tudi o ukrajinski krizi in se zavzela za mirno rešitev in dialog. Mirno rešitev je po Pahorjevih besedah treba najti »za vsako ceno«, če se ne želi spraviti Evrope »na rob obupa«.
Papeža še posebej skrbi stanje v BiH
Pahor je papežu pojasnil tudi poglede na položaj na Zahodnem Balkanu. Opozoril je, da v regiji »manjka politične pripravljenosti« za simbolne geste sprave. »Papeža še posebej skrbi stanje v BiH. Oba ocenjujeva, da se podcenjuje spravni element, ki ga zdaj praktično ni,« je povedal Pahor, ki je o tem govoril tudi z državnim tajnikom Svetega sedeža, kardinalom Pietrom Parolinom. Pahor je izrazil tudi upanje, da bo papež Frančišek lahko »vsaj za nekaj ur« obiskal Slovenijo, morda še letos. »To si zelo želim,« je dejal.
Dopoldne se je predsednik udeležil tudi maše ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov s Svetim sedežem, ki jo je ob grobu papeža Janeza Pavla II. v baziliki svetega Petra vodil predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof Zore. Pri maši je prepeval tudi Slovenski oktet, ki bo imel popoldne tudi koncert v baziliki Santa Maria Maggiore.
Zore se je med pridigo spomnil na vlogo in pomen pokojnega Janeza Pavla II. pri osamosvajanju Slovenije »Pomembno je, da se zavedamo, da nam samostojnosti ni nihče podaril. Bog nam je po zgodovinskih okoliščinah dal priložnost, da uresničimo svojo samostojnost, zanjo pa smo se morali odločiti sami,« je dejal Zore.
