Higiena je tudi sicer v našem življenju zelo pomembna, kako dobro znamo skrbeti zase, pa nekako odseva tudi stanje našega jeklenega konjička. Še zdaleč namreč ni dovolj, da mu vsake toliko očistimo karoserijo, saj se leglo svinjarije skriva predvsem v njegovi notranjosti. Če verjamete ali ne, avto ima na primer 17.000-krat več bakterij kot hiša. Na volanskem obroču in ročici menjalnika pa je več bakterij, kot jih je na javnem stranišču. Ostanki hrane in pijače, znoj, odmrla koža in lasje, morebiti tudi dlaka naših hišnih ljubljenčkov – če jih vsaj enkrat na leto ne odstranimo z globinskim čiščenjem, se trdovratno zažrejo v sedeže, strop, prtljažnik, preproge in tla avtomobila. S časom in temperaturami pa v tej umazaniji poteka razgradnja, ki jo težje vidimo, a zagotovo vonjamo.

Dejstvo je, da se v filtru za klimatsko napravo lahko zaredijo plesni, ki povzročajo določene alergije, zaradi katerih lahko otroci bruhajo. Iz Anglije je znan primer, ko se je v tekočini za pranje vetrobranskega stekla zaredila legionela, kar pa je nevarno predvsem vsem tistim, ki jim kabina vozila predstavlja delovno okolje, na primer poklicnim voznikom. Slovenci za volanom sicer na leto preživimo kar nekaj časa, saj v povprečju prevozimo okoli 15.000 kilometrov, zato je pomembno, da je vozno okolje čisto ne zgolj zato, ker se dobro počutimo, temveč ker nikakor po nepotrebnem ne želimo zboleti. Zavedati se je treba, da čista notranjost avtomobila ni zagotovilo zdravja, če vdihavamo slab zrak, ki iz zunanjosti prodira v potniško kabino. A na to nimamo (večjega) vpliva. Žal.

Slovenci sicer glede na higieno spadamo med bolj skrbne narode, radi imamo čisto okolje, kar se odraža tudi na čistoči in urejenosti vozil. A včasih se primeri tudi kakšna neprijetnost, ki jo tudi strokovnjaki za čiščenje težko odpravijo. Tako si nikakor ne želite po sedežih razliti bučnega olja, med težavnejše za odstranjevanje pa sodita tudi drevesna smola in žvečilni gumi. Brez pomoči strokovnjaka boste bosi. V zadnjih mesecih so sploh v prestolnici kot gobe po dežju zrasle avtopralnice, kjer za majhen denar za čiščenje poskrbimo sami. Gneča nam sporoča, da Slovenci dobro skrbijo tako za zunanjost kot notranjost svojega vozila, kar na nek način ne čudi, saj zanj praviloma odštejejo več, kot bi glede na stanje na tekočem računu dejansko smeli, štirikolesna pločevina pa še vedno predstavlja določen prestiž, s katerim se je vredno bahati pred sosedi. Nevoščljivost pa na sončni strani Alp ne pozna meja…