A tudi s tem imamo kar nekaj dela. Ne gre za samo napoved količine oblačnosti, ampak tudi za to, kakšni oblaki so nad nami. Kajti vtis o tem, kako oblačno je in koliko svetlobe imamo ob oblačnem vremenu, je odvisen od vrste oblakov, predvsem od višine, kjer se zadržujejo, in seveda tudi od njihove debeline oziroma gostote. Od debeline oblačkov je namreč odvisno, koliko sončne svetlobe spustijo skozi in kako svetel dan imamo. Če so oblaki debeli, je dan seveda temnejši. Oblaki, ki so nizko nad nami, so običajno gostejši, vsebujejo več vode, zato tudi zadržijo več svetlobe in učinkujejo temneje, kot če so višje v ozračju, kjer je manj vodne pare. Najbolj očitno je seveda to pri tankih oblačnih koprenah, ki so svetlejše tudi zato, ker jih sestavljajo ledeni kristali, ne pa vodne kapljice.
Različne vrste oblakov nastajajo ob različnih vremenskih situacijah. Pri jugozahodniku nastaja pri nas nizka in razmeroma gosta oblačnost nad zahodno in osrednjo Slovenijo. Nizka oblačnost nad nižinami, ki je pogosta v hladni polovici leta, nastaja ob vetru vzhodne ali jugovzhodne smeri, če je zrak dovolj vlažen. Tanki koprenasti oblaki, ki so visoko v ozračju, pa so običajno znanilci dotoka toplejšega in bolj vlažnega zraka v višjih slojih ozračja. Nekje na sredini med tema dvema, glede na višino, kjer so, pa so tako imenovani srednji oblaki. Ti so najpogosteje med 3 in 6 kilometri nadmorske višine. So gostejši od belih kopren, a na pogled ne tako temni kot oblaki, ki so nizko nad nami.
Letos so kar pogosti prav zaradi pogostih severnih in severozahodnih višinskih vetrov nad našim delom Evrope. Tako zrak k nam pogosto prihaja čez Alpe prav iz te smeri. Ta visoki »zid« dovoljuje le zraku in vlagi v višjih zračnih plasteh, da gre čez, medtem ko mora nižje precej naokoli in se od vzhoda nad kopnim ne more tako navlažiti, kot če bi prišel k nam iznad morja.
