Zimske olimpijske igre so seveda neprimerljivo manjši dogodek od poletnih. Tako »kvalitativno« (da ne bo pomote, pri tem nikakor ne v smislu kvalitete športnic in športnikov, temveč ciljamo na globalno moč oziroma medijsko in odmevnost posameznih športov ter disciplin pri gledalcih in navijačih) kot kvantitativno (po številu športov in disciplin). Če pogledamo samo zadnje poletne olimpijske igre v Tokiu, lahko ugotovimo, da so športnice in športniki tekmovali v 50 športnih disciplinah, znotraj katerih je bilo nato skupno 339 končnih odločitev, torej so podelili ravno toliko kompletov kolajn. Na prihajajočih zimskih igrah v Pekingu pa bo na sporedu več kot trikrat manj športnih disciplin, 15, na katerih bo skupno tudi več kot trikrat manj končnih odločitev za odličja – 109. No, pa saj drugače niti ne more biti, ko pa olimpijska listina predpisuje, da so na zimskih olimpijskih igrah lahko le tiste športne discipline, ki se izvajajo na snegu ali ledu.
A tudi omenjenih 109 končnih odločitev je največ doslej in denimo sedem več kot na zadnjih igrah v Pjongčangu, prav tako pa bodo šele drugič v zgodovini na zimskih olimpijskih igrah podelili trimestno število kolajn. Čeprav bo enako število športnih disciplin na sporedu že na petih zaporednih zimskih igrah, torej na vseh v 21. stoletju, pa je medtem število končnih odločitev (zaradi denimo uvedbe ženskih smučarskih skokov, dodatnih tekem mešanih ekip, dodatnih disciplin v smučanju prostega sloga in podobno), vseskozi raslo in tako z 78 leta 2002 v Salt Lake Cityju zraslo na zdajšnjih 109. Če bi šli še dlje v zgodovino, bi bila razlika seveda še večja in bi denimo ugotovili, da so še pred 30 leti na igrah leta 1992 v Albertvillu podelili skoraj polovico manj kolajn – 57. Kakor koli, če smo pred dobrega pol leta na tem mestu ugotavljali, da bo na poletnih igrah v Tokiu kar nekaj novih športov (športno plezanje, karate, rolkanje, srfanje…) in tako pri njih kot pri drugih še več novih končnih odločitev, bo novosti v Pekingu manj. Potem ko med drugim svojega mesta na OI spet ni dobil »večni kandidat« telemark smučanje, povsem novega športa na Kitajskem ne bo in bo nanj, in sicer bo to smučarsko planinarjenje, treba počakati do naslednjih iger leta 2026 v Milanu in Cortini. Bo pa nekaj novosti vseeno znotraj posameznih športov – bržčas največja bo ženski bob enosed ali tako imenovani monobob.
Lažji in počasnejši
Bob je sicer ena izmed sedmih športnih disciplin (poleg smučarskega teka, umetnostnega in hitrostnega drsanja, hokeja na ledu, nordijske kombinacije in smučarskih skokov), ki so na programu zimskih iger vseskozi že vse od prvih, leta 1924 v Chamonixu, pri čemer pa ga ni bilo leta 1960, ko v Squaw Valleyju niso zgradili proge, da bi tako znižali stroške prireditve. Na prvih dvojih igrah je bil na sporedu le moški štirised, od leta 1932 so mu dodali še moški dvosed, ženske pa so v dvosedu olimpijsko priložnost dobile leta 2002. Odtlej se vseskozi borijo tudi še za drugo disciplino, a namesto da bi bil to tako kot pri moških štirised, bodo zdaj torej tekmovale v enosedu. Ki ga pri moških na drugi strani sploh ni.
Razlogov za to je več, glavni se bržčas skriva v denarju. New York Times je tako denimo poročal, da nakup monoboba stane okrog 15.000 dolarjev, dvosed pa stane kar okrog 70.000 (in štirised še temu primerno več). Drugi pomembni razlog pa je ta, da je bob enosed kar konkretno počasnejši. »Lažji je že bob sam po sebi, v njem pa je tudi samo ena tekmovalka. Manjša teža pa pomeni manjšo hitrost – za celotno progo enosed potrebuje približno dve sekundi več kot dvosed. Je pa po drugi strani res tudi, da je zaradi tega težje vodljiv, bolj poskakujoč, na progo se ne 'prilepi' tako kot dvosed,« je povedala ameriška veteranka Elana Meyers Taylor, ki ima že tri olimpijske kolajne v dvosedu (dve srebrni in bronasto), tokrat pa namerava nastopiti v obeh, tako enosedu kot dvosedu.
Največ mešanih ekipnih novosti
Vse monobobe za olimpijske igre je sicer izdelal isti proizvajalec, s čimer se bodo izničile prednosti, ki so jih imeli bogatejše države, vseeno pa ne bodo identični, saj bo vsaki tekmovalki dovoljeno opraviti manjše modifikacije. »Aerodinamika mora ostati enaka, drugi popravki pa so dovoljeni. V našem športu pa je zelo pomembno, kako si vse skupaj pripraviš, da si na progi kar najhitrejši,« je še povedala Meyers-Taylorjeva, ki sicer ni skrivala razočaranja nad tem, da ženske ne bodo tekmovale v štirisedu. »Močno smo si prizadevale za to disciplino, ki je daleč najatraktivnejša. Pomemben del našega športa sta namreč tudi ekipa in ekipno delo, bob je bil vselej ekipni šport, pri enosedu pa se to povsem spremeni.«
Ko že ravno omenjamo ekipe, dodajmo, da so nanje, natančneje na mešane, vezane skorajda vse druge novosti letošnjih olimpijskih iger. Prvič bodo tako na sporedu mešana štafeta v hitrostnem drsanju na kratkih progah, mešana ekipna tekma v deskarskem krosu, mešana ekipna tekma v akrobatskih skokih na smučeh in, za nas posebno zanimiva in z vidika možnosti za kolajne ena najbolj izstopajočih, mešana ekipna tekma v smučarskih skokih. Poleg že omenjenega monoboba pa bosta edini drugi novosti, ki nista vezani na mešane ekipe, še tekmi posameznic in posameznikov v smučanju prostega sloga v tako imenovani disciplini big air, v kateri so na prejšnjih OI prvič nastopali deskarji.