Če ne bi radi zapravljali za klasične rože, saj konec koncev naposled vedno pristanejo v smeteh in jih ni mogoče uporabiti drugače kot za okras, je na voljo zvijača. Obed namreč lahko pripravimo tako rekoč iz rož. Pravkar se je namreč začela glavna sezona nekaterih najbolj priljubljenih vrst siljenega radiča, zato je idealen čas za pripravo kake jedi prav iz te surovine. In kaj imajo s tem rože? Denimo treviškemu radiču, ki je v italijanski kuhinji prava delikatesa, pravijo tudi fiore d'inverno, kar pomeni toliko kot zimska (inverno) roža (fiore) ali zimski cvet. Ob prehitrem branju bi lahko cenjeni bralec sicer pomislil, da to pomeni peklenska (inferno) roža, ampak zagotavljamo vam, da ni tako, razen če bi omenjeni radič ženski pomolili pod nos takrat, ko ne za rože ne za malico noče niti slišati…
Za nas še bolj zanimiva solatna roža, domala vrtnica, pa je solkanski radič, ki mu po domače pravijo sukenski regut ali goriška vrtnica. Je svojevrstna posebnost Goriškega z zaščitenim geografskim poreklom. Prvič so o njem govorili v drugi polovici 19. stoletja, ko se je z njim ukvarjal agronom Francesco Van del Borre. Izpopolnil je že prej znano tehniko siljenja in pripomogel k današnji prepoznavnosti te sorte. Že prvi pridelovalci so ga za lepe denarce prodajali čez mejo italijanskim petičnežem, ki so ga znali ceniti še bolj kot svojega treviškega, saj je precej lepše oblike. V naših krajih razen na Goriškem dolgo ni bil poznan, saj so bile iskane predvsem večje in izdatnejše glave.
Seme za sukenski regut si je vsak pridelovalec zagotovil sam in ga s skrbnim križanjem ustreznih sort prirejal, da bi pridelal najlepši in najokusnejši radič. Rezultat je bila prava umetnina, ki jo je vsak »umetnik« skrbno varoval. Ponekod so iz solkanskega radiča izdelovali celo cvetlične šopke.
Pravi sukenski regut boste kljub sezoni precej težko našli, razen na Goriškem (zagotovo pa ne na Goričkem). Ampak v osnovi gre vendarle za radič, vsaj po okusu podoben treviškemu, ki je na voljo pri bolje založenih zelenjadarjih. Tako enega kot drugega lahko pripravimo surovega kot solato, narezanega na hitro podušimo in ponudimo kot prilogo različnim jedem, z njim mirne vesti obložimo kakšno imenitnejšo pico, še preden jo do konca spečemo… Ujame se s pršutom in sirom, poda pa se celo k ribam. Morda vam bo teknil po tokratnem receptu, za katerega lahko uporabite katero koli vrsto radiča…
In še to. Radič ni le za ženske. Čeprav zna biti trmasto grenak, rad tekne tudi moškim…
Rižota z radičem, pršutom in vinom
SESTAVINE ZA 4 OSEBE
600 g radiča (katere koli sorte),
300 g riža arborio,
100 g masla,
100 g pršuta,
1 čebula,
2 stroka česna,
2 dl belega vina,
1 šopek svežega peteršilja,
100 g parmezana,
oljčno olje,
sol, sveže zmlet poper
PRIPRAVA
1Radič dobro operemo in narežemo na trakove. Čebulo in česen olupimo ter ločeno drobno nasekljamo. Peteršilj dobro operemo, otresemo in drobno nasekljamo. Rezine pršuta narežemo na krpice. Čebulo damo v večjo ponev z debelim dnom skupaj s polovico masla, pristavimo in popražimo do mehkega. Dodamo pršut in pražimo nekaj minut. Dodamo česen, radič in peteršilj. Solimo, popramo in na nizkem ognju med občasnim mešanjem pražimo približno 20 minut.
2Medtem damo v velik lonec z debelim dnom preostalo maslo in riž, pristavimo ter mešamo, da se riž prežame z maslom. Počasi pražimo in mešamo, da riž postekleni in se začne lepiti na dno. Prilijemo vino, pomešamo in pustimo, da tekočina izpari. Dodamo zajemalko vroče vode (ali juhe, če je pri roki). Počasi kuhamo, da riž tekočino vpije, nato dodamo naslednjo zajemalko vroče vode oziroma juhe. Tako riž med kuhanjem na majhnem ognju postopoma zalivamo in občasno pomešamo, dokler riž ni kuhan (na zob).
3Dodamo vsebino ponve z radičem in nastrgan parmezan. Pobrizgamo z oljčnim oljem in nežno, a dobro premešamo, da se vse dobro poveže. Postrežemo z vinom in dodatnim parmezanom.
Čas priprave in kuhanja: 45 minut
Krepka česnova juha
Potrebujemo
1 glavo česna,
100 g sira (ementalec),
1 žlico majarona,
1 rezino prekajene šunke,
2 žlici olja,
2 rezini kruha,
1 čebulo,
2 krompirja,
1 liter goveje ali kokošje juhe,
sveže zmlet poper,
1 šopek peteršilja.
Priprava
Čebulo sesekljamo, česen narežemo na lističe. Na olju skupaj popražimo čebulo in na drobne kocke narezano šunko. Ko čebula postekleni, prilijemo juho, dodamo dve tretjini česna in počakamo, da zavre. Medtem olupimo krompir, ga narežemo na drobne kocke in dodamo vreli juhi. Kuhamo 15 minut, da se krompir zmehča. Tik pred koncem dodamo preostali česen. Začinimo z majaronom in poprom. Na olju ali maslu popečemo kruh, narezan na kocke. Sir narežemo na drobne kocke. V skodelice razdelimo krušne kocke in sir ter zalijemo z vročo juho. Posujemo z nasekljanim peteršiljem.
Makove rezine z belo čokolado
Potrebujemo
4 dl mleka,
4 dl moke,
4 dl sladkorja,
2 dl (oljčnega) olja,
1 strok vanilje ali vaniljev sladkor,
1 pecilni prašek,
2 jajci,
150 g maka,
2 žlici ruma,
80 g (bele) čokolade,
1 žlico masla.
Priprava
Pečico segrejemo na 180 °C. V skledi zmešamo vse sestavine, razen čokolade in masla. Če uporabimo vaniljo v stroku, vmešamo njegovo izpraskano vsebino. Nastalo bo tekoče testo. Večji globoki pekač namastimo in vanj vlijemo testo ter ga pečemo 45 minut, nato z zobotrebcem preverimo, ali je zares pečeno, sicer pečemo še 5 minut. Pečeno pecivo ohladimo, medtem pa pripravimo preliv. Na najmanjšem ognju med mešanjem gladko razpustimo čokolado in maslo. S tem enakomerno prelijemo pecivo in ga do konca ohladimo, nazadnje v hladilniku. Poljubno narežemo in ponudimo.