Mednarodni olimpijski komite (Mok) je na svojem 128. kongresu v Kuala Lumpurju v Maleziji julija 2015 dodelil Pekingu organizacijo zimskih OI 2022. Toda pot kitajske prestolnice do tega, da je postala prva v zgodovini, ki je (bo) gostila tako poletne kot zimske igre, je bila zelo negotova. Med osmimi kandidati za prireditelja je Mok leto prej izbral tri (poleg Pekinga še norveški Oslo in kazahstanski Almati), vendar so Skandinavci naknadno odstopili od kandidature, potem ko je norveški parlament zavrnil (so)financiranje tekmovanja.
V finalu sta se tako pomerila Kitajska in Kazahstan, glasovanje pa se je končalo s tesnim izidom 44:40 za Peking. Po Južni Koreji 2018 in Japonski 2020 je Kitajska postala že tretja zaporedna vzhodnoazijska gostiteljica iger, sočasno pa Peking tretje mesto – za Sočijem 2014 in Pjongčangom 2018 –, v katerem ni snega. Mnoge države so iz takšnih ali drugačnih razlogov (kršenje človekovih pravic, zapiranje političnih nasprotnikov, preganjanje manjšin, kršenje ekoloških in gospodarskih standardov, neurejeni odnosi s Hongkongom, Tibetom in Tajvanom…) že takrat napovedale vsaj diplomatski bojkot, vendar od tega na koncu ni bilo (skoraj) nič, mnoge nevladne organizacije in posamezniki pa so tekmovanje že vnaprej označili za »olimpijske igre genocida«.
Pozitivnih že več kot 200 testov
Kitajska je včeraj vstopila v lunarno novo leto 2022, najbolj tradicionalni praznik v državi, imenovan tudi praznik pomladi, ki bo potekal v znamenju tigra. Toda v državi z več kot 1,4 milijarde prebivalcev se kljub novoletnim praznovanjem pred začetkom olimpijskih iger vsestransko bojujejo predvsem s kugo 21. stoletja – koronavirusom. Čeprav v boju z njim veljajo zelo strogi ukrepi (vsi udeleženci iger morajo vsakodnevno opraviti test PCR, poleg tega so ločeni od lokalnega prebivalstva), so že do včeraj v povezavi z igrami na testiranjih odkrili več kot 200 pozitivnih ljudi – tako tistih ob prihodu v državo kot tistih v olimpijskem mehurčku.
»Okužbe so in bodo, veliko število vpletenih ljudi pa seveda pomeni veliko tveganje za prenos okužb,« priznava Han Zirong, član organizacijskega odbora. Da bi v državi, v kateri je pred dvema letoma v Wuhanu izbruhnila svetovna pandemija koronavirusa, preprečili nove okužbe, so pred časom sprejeli tudi nenavadno odločitev, povezano s prometno varnostjo: če bo v nesrečo vpleteno vozilo z olimpijskimi udeleženci, domačinom odsvetujejo pomagati. Za nameček so – kar seveda nima povezave s koronavirusom – vsem športnikom in športnicam odsvetovali, naj med bivanjem na Kitajskem zaradi lastne varnosti ne govorijo o kršenju človekovih pravic v državi, saj bi jih lahko kaznovale tako tamkajšnje oblasti kot Mok. »To je čudno, a športniki naj to sprejmejo. Želimo si, da v miru tekmujejo, glas pa naj dvignejo po vrnitvi domov.«
Predsednik Bach v samoizolaciji
»Protikoronska politika na Kitajskem je zelo dosledna in zelo uspešna,« je prepričan Thomas Bach, predsednik Mok, ki je ob nedavnem prihodu v Peking takoj odšel v tridnevno prostovoljno samoosamitev, poimenoval pa jo je kot previdnostni ukrep. Že nekaj tednov je jasno, da si iger »v živo« ne bodo mogli spremljati gledalci iz tujine, vstopnic za ogled tekmovanj pa ne bodo prodajali niti domačinom, ampak jih bodo ciljno razdelili določenim skupinam znotraj države. A včeraj je Christophe Dubi, izvršni direktor za OI pri Mok, presenetil z izjavo: »Kljub pandemiji bi lahko bila prizorišča z gledalci zasedena tudi do 50-odstotno.« Ob tem je pojasnil, da je to odvisno predvsem od tega, ali nek športni dogodek poteka v dvorani ali na prostem, na prizoriščih pa bodo lahko po novem tudi tujci, ki živijo na Kitajskem.
Ob še (ne)jasni usodi glede gledalcev bo na OI – njihov uradni slogan je Skupaj za skupno prihodnost – nastopilo okoli 2900 športnikov in športnic, ki bodo zasedli tri olimpijske vasi: v Pekingu, 80 kilometrov oddaljenem Yanquingu in 180 kilometrov oddaljenem Zhangjiakouju. Prestolnica je zaradi hitrejšega transporta po novem z obema prizoriščema – stanovanja v olimpijskih vaseh bodo po koncu iger oddajali prebivalcem – povezana s sodobnimi vlaki (brez voznikov), ki lahko dosežejo hitrost do 350 km/h.
Do konca tekmovanja v nedeljo, 20. februarja, bodo olimpijci na 26 prizoriščih tekmovali v sedmih športih in 15 disciplinah, skupno pa jih čaka 109 tekmovanj oziroma osem več kot pred štirimi leti v Pjongčangu. Eno izmed glavnih dejanj pred petkovim uradnim začetkom bo steklo že danes, ko bo na pot po treh ključnih prizoriščih krenila tako imenovana olimpijska štafeta, bakla z olimpijskim ognjem. V Peking so jo iz Aten prinesli 20. oktobra lani, v štafeto pa naj bi bilo zaradi protikoronskih ukrepov vključenih le 50 nosilcev.
