S potekom letošnje sezone, z izjemo zasledovalne tekme v Ruhpoldingu, ko se je z 39. mesta po sprintu prebil na osmo, seveda ni zadovoljen, toda na olimpijskih igrah do zdaj še nikoli ni razočaral. »Zadnji teden pred odhodom na Kitajsko sem na Pokljuki dobro treniral, zato upam, da bodo olimpijske igre takšne, kot si želim. Se pravi, da bom dobro nastopil in da bom na koncu zadovoljen z rezultatom. Kaj natančno se bo dogajalo na olimpijskih igrah, je na podlagi nastopov v letošnji sezoni težko reči. Vsekakor je eden od ciljev, da bi se uvrstil na tekmo z zasledovalnim startom, a se za zdaj v to elitno skupino še nisem uvrstil. Zato si v prvi vrsti želim, da bi bil čim bolj sproščen in da bi mi telo dovolilo tisto, kar zmorem,« je svoje želje pred začetkom svojih četrtih olimpijskih iger razkril Jakov Fak, ki ne skriva, da dozdajšnji del sezone ni šel v želeno smer.
»Če sem povsem iskren, sem bil do zdaj glede teka lahko zadovoljen le z eno tekmo, s tisto zasledovalno v Ruhpoldingu. Vendar pa če sem imel tam drugi čas dneva, se pravi, da zmorem. Ampak zakaj ne zmorem tudi na preostalih tekmah, je tudi zame velika uganka. Težko je najti neko oprijemljivo stvar, preprosto takšna stanja včasih zahtevajo svoj čas in dober premislek o tem, kako trenirati. Ali trenirati še bolj intenzivno ali trenirati nizkointenzivno, da bi odpravil to stanje? Določene korake v to smer sem na Pokljuki naredil in upam, da bom, kot sem že rekel, na igrah normalno tekel ter pokazal tisto, kar zmorem. Nikakor pa si ne želim, da bi imel takšne nastope kot na večini letošnjih tekem, ko je bila polomija na vseh področjih, tako tekaško kot strelsko,« priznava Fak.
Anomalije včasih nerazumljive
Že omenjena zasledovalna tekma v Ruhpoldingu sredi januarja je tista, na kateri oče treh deklic gradi svoj optimizem. »Zavedam se, da zmorem in kaj zmorem. Meni je to popolnoma jasno. Pridejo pa trenutki, ki jih je težko razložiti in jih razumeti. Če ni ničesar oprijemljivega, da lahko rečeš, to je zagotovo to, je še večji problem. Ampak vsak športnik ima začrtan določen cilj in dela vse, da bo na tej ravni. Včasih se zgodijo tudi določene anomalije, ki so mi, če sem čisto iskren, nerazumljive. Pa tudi vsem drugim. Kljub temu je tudi v takšnih obdobjih treba vztrajati in verjeti, saj kaj drugega niti ne moreš,« se ne predaja zmagovalec sedmih tekem v svetovnem pokalu. Ob dveh olimpijskih kolajnah se lahko pohvali še z dvema zlatima kolajnama na svetovnih prvenstvih, kjer je prišel še do srebra in brona.
Ali bodo prav te kolajne zanj dodatna spodbuda? »Kar je bilo, je bilo in je popolnoma nepomembno. Pomembna bo samo osredotočenost na tekmo, ki bo pred mano, in razmišljal bom samo o njej. Res je, osvajal sem že kolajne, ampak še vedno imam željo po dokazovanju in ob tem ni pomembno, ali gre za tekme svetovnega pokala, svetovnega prvenstva ali olimpijskih iger. Skratka, o stvareh, ki sem jih že naredil, ne razmišljam. To je odkljukano, vedno pa ostanejo nove stvari, ki me ženejo naprej, da bi še nekaj naredil, in zato sem v športu. Če ne bi bilo tako, bi postavil smuči in puško v kot. Za zdaj pa še ne gledam na to, da bi mi biatlon kar koli jemal v življenju. Biatlon je moje življenje, v tem uživam in to je to.«
Neznanka skoraj za vse
Nacionalni biatlonski center v Zhangjiakouju, kjer bodo potekale biatlonske tekme, je bolj ali manj za vse tekmovalce neznanka. Pravzaprav neznanka ni le visoka nadmorska višina, ki so je biatlonci navajeni že iz Anterselve. »Že nekaj časa imamo profil proge, ampak to je vse le na papirju, ko bomo tam, bomo videli, kakšna je proga. Toda to niti ne bo tako pomembno, bolj pomembno bo, kakšne bodo vremenske razmere, kakšen bo sneg, kakšen bo veter, kako bo osvetljeno strelišče. Vse to so stvari, ki vplivajo na to, kar mi počnemo, in tega na papirju ne moreš dobiti. To bomo videli šele, ko bomo na kraju samem. Potem se bomo morali čim bolje znajti v določeni situaciji,« se s stvarmi, na katere nima vpliva, ne obremenjuje biatlonec, ki v letošnji sezoni pogreša sodelovanje z Olo Vignom Hattestadom, ki je zdaj trener pri norveški tekaški reprezentanci. Ampak tudi to je bila stvar, na katero ni imel vpliva, saj so partnerja nekdanje slovenske tekaške reprezentantke Katje Višnar Norvežani želeli le zase.
»Nimam posebnih čustev pred začetkom olimpijskih iger, se jih pa veselim. Zame so že od mladih nog nekaj čarobnega. Vendar sem bil do odhoda z glavo ves čas pri treningu, zato o drugih stvareh nisem razmišljal. Načrtujem vsak dan posebej, vem, da bo ponedeljek potovalni dan, nato bomo imeli na voljo nekaj dni, da se prilagodimo na razmere, ki nas čakajo na Kitajskem, v soboto pa bo že prvi nastop v mešanih štafetah,« je še dodal Fak.
