Na stari celini so delnice padale že četrti zaporedni teden. Popravek na evropskem trgu v veliki meri izhaja iz napetosti med Rusijo in Zahodom. Če bi prišlo do ruske invazije na Ukrajino, bi bila Evropa najbolj na udaru iz naslova dobave zemeljskega plina, te zaloge pa so že zdaj omejene. Rusija je za Evropo ena od največjih dobaviteljic zemeljskega plina; morebitna prekinitev dobave bi za Evropo pomenila velik udarec. Evropa si z zaveznicami že prizadeva za alternative, kot so uvoz iz severne Afrike in Bližnjega vzhoda. Gospodarsko okrevanje v Evropi ne poteka po zastavljenih načrtih, omikron je še vedno močno prisoten, sproščanja omejitev pa še ni videti. Izjema sta le Velika Britanija in Danska, ki bosta s 1. februarjem odpravili omejitve in popolnoma zagnali gospodarstvo.
Vzdušje na Kitajskem ni prav nič olimpijsko in tudi kitajske delnice so teden zaključile nižje. Poleg odpovedi diplomatov nekaterih držav in zapiranja celotnih območij zaradi covida-19 je še naprej na udaru nepremičninski sektor. Podatki z nepremičninskega trga ostajajo slabi; vrednost opravljenih del pri gradnji stavb je v zadnjem četrtletju upadla za 2,1 odstotka. Na dogajanje se je odzvala kitajska vlada, ki se je odločila znižati enoletno srednjeročno posojilno obrestno mero. Kitajske oblasti in lastniki dolga so se tudi končno začeli aktivno ukvarjati z vprašanjem, kakšna bi bila najboljša srednjeročna rešitev za poplačilo pretiranega dolga nepremičninskega velikana Evergrande.
Za konec poglejmo še dogajanje na trgu surovin. Cene nafte se postopoma, a vztrajno vzpenjajo proti 100 dolarjem na sodček. Razlog za to so omejene načrpane količine in geopolitične napetosti med Ukrajino in Rusijo, ki je druga največja proizvajalka nafte. Sodček nafte Brent je tako zrastel na 90,3 dolarja na sodček, kar je 3,2-odstotna rast v primerjavi s prejšnjim tednom. Pocenile pa so se plemenite kovine, katerih cene so na krilih Feda zdrsnile pod 200-dnevna povprečja. Cena zlata je upadla za 2,8 odstotka.