Uspehi v svetovnem pokalu so dobra osnova za olimpijska pričakovanja, a obenem niso garancija za kolajne. Glede na letošnje dosežke so v slovenski smučarski družini vlečni konj uspehov skakalci in skakalke, ki pa se zavedajo, da na olimpijskih igrah prihaja do presenečenj, ko favoriti ostanejo praznih rok. Na razplet lahko vplivajo tudi okužbe s covidom-19, poškodbe, hitrost prilagajanja na nova tekmovališča, saj ni bilo predolimpijskih tekem, in visoka nadmorska višina 1700 metrov. Ob tem je zanimivo, da višina proračuna ni jamstvo za uspeh. Nordijski del slovenske družine ima skupaj komaj takšen proračun (skakalci 2,6 milijona evrov, smučarski tek 900.000 evrov) kot rezultatsko precej manj uspešni alpinci (3,5 milijona). Razmerje v osvojenih stopničkah je kar 26:2 v korist nordijcev.

Za Ceneta Prevca pregled opreme stresnejši kot tekma

Slovenski skakalni tabor je dobro pripravljenost potrdil tudi na zadnji postaji pred olimpijskimi igrami v Willingenu, kjer je na petih tekmah po dvakrat zmagal in osvojil tretje mesto. Moški del je po novoletni turneji dvignil kakovost predstav. Na odru za zmagovalce so letos na tekmah posameznikov stali štirje izmed petih olimpijcev (Lanišek, Zajc, Kos in Cene Prevc), kar pomeni, da je dolžnik le še Peter Prevc, ki pa je močan člen za tekme moštev. Devetindvajsetletnega kapetana slovenske zračne eskadrilje čakajo hude interne bitke na treningih v Pekingu, da si bo izboril mesto med četverico, ki jo bo selektor Robert Hrgota prijavil za nastop. V zadnjih tednih je slovenski standard za posamezno tekmo postal ena uvrstitev na oder za zmagovalce in še dva do desetega mesta. »Upam, da bo tako trajalo čim dlje,« si želi Robert Hrgota.

Čeprav je Anže Lanišek, po dosežkih peti skakalec zime, v Willingenu osvojil 36. in 15. mesto, v strokovnem štabu ne zganjajo panike. V soboto je imel v dežju težave s hitrostjo na odskočni mizi, v nedeljo je bil velik osmoljenec z vetrom, saj je bil med tistimi, ki so imeli najmanj odbitkov za vzgornik. Optimizem gradijo na tem, da je imel v petek na tekmi mešanih ekip drugi dosežek za Norvežanom Mariusom Lindvikom, ki je konec tedna zmagal in osvojil tretje mesto. »Upam, da bom vse, kar znam, pokazal tudi na igrah,« je poudaril Anže Lanišek, ki skače daleč tudi s starimi vezmi (v enakem položaju je Lovro Kos), potem ko so jima po pritožbah konkurence prepovedali uporabljati nove.

V Willingenu so bile tarča pritožb tudi Slatnarjeve smuči (širina se je izkazala za pravilno) ter izboljšani modeli čevljev poljskih skakalcev (diskvalifikacija). Na čelu tistih, ki so se pritoževali, je bil glavni trener nemške reprezentance Avstrijec Stefan Horngacher, ki je pred tem vodil Poljake. Za Ceneta Prevca je bil tako pregled opreme po zanj zgodovinskem uspehu celo stresnejši kot tekma, na kateri je vodil po prvi seriji. »Točno vem, kaj sem v finalu naredil narobe na odskočni mizi, da bi stal še kakšno stopničko višje,« je bil jasen Cene Prevc, za katerega je Hrgota pojasnil, da pred finalom ni bil živčen, in ga je pohvalil za brezkompromisen nastop v finalu.

»Pripravljeni smo dobro in gremo mirno na igre. Zdaj moramo le še uživati. Le ko so tekme v dežju, se nam ne izide. Upam, da bomo čim prej naštudirali skoke v takšnih razmerah, v katerih so Norvežani korak pred konkurenco. Najpomembneje je, da ostanemo zdravi. Padca Petra in Timija v petek v Willingenu nista pustila posledic. Nobena forma ne pomaga, če zaradi zdravja ne smeš nastopiti,« se zaveda selektor Hrgota.

Križnarjeva lani bolj sproščena

Med ženskami so Urša Bogataj, Ema Klinec in Nika Križnar v skupnem seštevku svetovnega pokala razvrščene od tretjega do petega mesta, kar veliko pove o moči zasedbe, ki tudi vodi v pokalu narodov. Bogatajeva, ki je na 11 tekmah kar petkrat stala na odru za zmagovalke, je v Willingenu s sedmim mestom dosegla celo najslabšo uvrstitev sezone. Klinčeva se najpogosteje uvršča med tretjim in petim mestom. Nika Križnar, ki brani veliki kristalni globus, ima dve zmagi, vendar so ostale uvrstitve za odtenek slabše kot v lanski sezoni.

Tudi Križnarjeva sama priznava, da je bila v lanski sezoni bolj sproščena. Letos občasno pregori v preveliki želji po ponovitvi lanskih dosežkov in je razočarana tudi nad šestim, sedmim mestom. Sama sebe zdaj prepričuje, da se mora veseliti vsakega rezultata. Špela Rogelj (14. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala) je najizkušenejša, saj bo nastopila že na tretjih zimskih olimpijskih igrah. »Osem skakalk je v ožjem izboru za olimpijske kolajne. Če ga samo malo razširimo, smo mi zraven z vsemi štirimi tekmovalkami. Možnosti za olimpijske kolajne je veliko, prav tako pa tudi, da ostanemo praznih rok,« je napoved glavnega trenerja ženske vrste Zorana Zupančiča.