Zlata švedska generacija, ki je po selektorju Bengtu Johanssonu (reprezentanco je vodil med letoma 1988 in 2004) dobila vzdevek »Bengan Boys« in katere član je bil tudi zdaj že nekdanji slovenski selektor Ljubomir Vranješ, je na 13 velikih tekmovanjih osvojila kar 13 kolajn in 11-krat igrala v velikem finalu. Po do Madžarske zadnji zlati kolajni na domačem EP 2002 so se nasledniki Benganovih fantov začeli (začasno) spet dvigovati na Euru 2018 na Hrvaškem, ko so osvojili srebro. Toda EP 2020, ki ga je Švedska sogostila z Norveško in Avstrijo, je končala šele na sedmem mestu, ceno za neuspeh pa je med drugim plačal tudi na Islandiji rojeni selektor Kristjan Andresson, ki je istega leta ostal še brez trenerske službe v nemškem klubu Rhein Neckar Löwen.
Kriv je bil tudi Vranješ
Da je moral takrat 38-letni Andresson zapustiti selektorski stolček, je imel veliko zaslug tudi njegov rojak Vranješ. Kot selektor Slovenije je Šved srbskih korenin že v prvem delu tekmovanja v Göteborgu premagal gostitelje z 21:19 in s tem pomembno prispeval k neuspehu Skandinavcev. Po koncu tekmovanja se je švedska zveza odločila za selektorsko rošado, Andressona pa je kot 12. selektor v 82-letni zgodovini moške izbrane vrste nasledil Norvežan Glenn Solberg. V Drammnu rojeni nekdanji reprezentant Norveške (122 tekem, 250 golov), ki bo v tem mesecu dopolnil 50 let in ki je dve leti nosil tudi dres Barcelone, je takoj na svojem prvem velikem tekmovanju (SP 2021 v Egiptu) osvojil srebro, po izpadu v četrtfinalu OI v Tokiu (končno 5. mesto) pa je z igralci poskrbel za rekordno, že peto zlato kolajno v zgodovini EP.
Švedi so v prvem delu letošnjega tekmovanja na treh tekmah v Bratislavi osvojili le tri točke: zmaga proti Bosni in Hercegovini, poraz proti Španiji, remi s Češko. Zgolj zaradi boljše skupne razlike v zadetkih v primerjavi s Češko (+8, tekmeci +6), ki je na medsebojni tekmi imela na koncu odločilen protinapad, a ga ni izkoristila za zmago in uvrstitev v drugi del, je Švedska napredovala med dvanajst najboljših v Evropi. A sledilo je sanjsko nadaljevanje s šestimi zmagami na šestih dvobojih: v drugem delu proti Rusiji, Poljski, Nemčiji in Norveški, v polfinalu proti Franciji in v finalu proti Španiji, pri čemer so Švedi zadnje tri tekme trikrat dobili le z golom prednosti.
Ekberg želi še naprej sanjati
»Še zdaj ne morem verjeti, da smo zlati. Imam občutek, kot da sanjam, a se iz teh sanj ne želim prebuditi. Imamo neverjeten timski duh in neverjetno verjamemo vase. Trdo se bojujemo in smo prava ekipa. Zdaj želimo kot ekipa le uživati ob osvojeni lovoriki, potem ko smo kot ekipa uživali na igrišču,« je po veličastni finalni zmagi proti Španiji s 27:26 dejal 33-letni desnokrilni igralec Niclas Ekberg (med EP je bil okužen s koronavirusom), strelec zmagovite sedemmetrovke po izteku igralnega časa, ki je že deset let član nemškega Kiela. V Nemčiji si kot igralec Flensburga že od leta 2013 klubski rokometni kruh služi tudi organizator igre Jim Gottfridsson, MVP Eura 2022. »Po prvem delu tekmovanja nas verjetno le redki še niso odpisali, a smo v nadaljevanju vstali od mrtvih. Kljub okužbam s koronavirusom in poškodbami igralcev smo dokazali, da smo najboljši takrat, ko je to najbolj potrebno,« meni 29-letni Jim Gottfridsson, ki je tako kot njegov rojak Ekberg rojen v Ystadu.
Po treh porazih v finalih treh velikih tekmovanj v zadnjih desetih letih (OI 2021 v Londonu, EP 2018 na Hrvaške, SP 2021 v Egiptu) so Švedi po dvajsetih letih in domačem Euru 2002 le dočakali zlato kolajno. Za to ima zelo veliko zaslug vratar slovaškega rodu Andreas Miroslav Palicka, ki je tik pred novim letom iz osebnih razlogov prekinil pogodbo z nemškim klubom Rhein Neckar Löwen in se vrnil v svojo matično ekipo Redbergslids, za naslednjo sezono pa je že podpisal pogodbo s Paris Saint-Germainom. »Vsa čast fantom, zelo sem ponosen nanje. Naredili smo nekaj, kar bo za vedno zapisano v rokometni zgodovini. Upam, da je to šele začetek nove zlate ere švedskega rokometa,« se nadeja že 35-letni Andreas Palicka, ki se je po okužbi s koronavirusom pravočasno vrnil med vratnici, da je v polfinalu uničil Francijo (12 obramb, trije goli) in v finalu še Španijo (11 obramb, en gol).