Najstniška pilotka po stopinjah Phileasa Fogga

Njen oče je namreč profesionalni pilot, mama pa je pilotka v prostem času. Po končani srednji matematični šoli v Angliji se je Zara odločila, da si bo v času pred začetkom študija, ki je idealen za to, da storiš nekaj norega, izpolnila življenjsko željo. Njen cilj je bil potolči rekord Shaeste Waiz, ki je bila s tridesetimi leti dotlej najmlajša ženska, ki je samostojno obletela zemeljsko oblo. Rutherfordova je upala, da se bo po 52.000 kilometrih v domovino spet vrnila še pred božičem, toda na poti so ji zagodli številni izzivi, zaradi katerih je doma pristala dober mesec dni pozneje. Letela je v enem najboljših ultra lahkih letal, ki danes obstajajo na svetu. S hitrostjo več kot 300 kilometrov na uro je sprva države s smerjo letenja proti zahodu hitro puščala za seboj. Do Grenlandije je bila pot razmeroma lahka, od tam naprej pa se je soočala z nizkimi temperaturami na Aljaski in snežnimi meteži, zaradi katerih je bila kar lep čas prikovana na tla. Nato je pred vstopom v Rusijo morala še čakati na obnovitev vizuma, ki ji je zaradi zaostanka že potekel. Let čez prostranstva Sibirije je bil zanjo najlepši del poti. Navigacijsko zelo zahtevno je bilo letenje čez zračni koridor ob Korejskem polotoku, dih jemajoč pa je bil osemurni del poti čez Indijski ocean do Dubaja. Ko je prispela do Egipta in je bil pred njo postanek še v peščici evropskih držav, je bila tako rekoč že doma. Po 41 državah, petih celinah in 155 dneh je spet srečno pristala v Belgiji. Zdaj bo študirala električno inženirstvo, želi pa postati astronavtka.