Kot je vodstvo družbe objavilo na spletni strani Ljubljanske borze, letos na ravni skupine načrtujejo 272 milijonov evrov konsolidiranih čistih prihodkov od prodaje, kar predstavlja 13,6-odstotno povečanje glede na oceno prodaje v letu 2021. Ob tem načrtujejo 12,6 milijona evrov dobička iz poslovanja (EBIT), rezultat iz poslovanja brez amortizacije in odpisov (EBITDA) pa naj bi znašal 31,1 milijona evrov, kar je 13,5 odstotka več, kot je trenutna ocena za leto 2021.
Leto naj bi v Uniorju zaključili z 11,5 milijona evrov čistega dobička, kar bi jim omogočilo nadaljevanje trenda zniževanja zadolženosti skupine, saj se bo razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA v letu 2022 znižalo na 2,85. Na ravni družbe letos načrtujejo čiste prihodke v višini 193,5 milijona evrov, kar predstavlja 14,4 odstotno povečanje v primerjavi z oceno leta 2021. Pri tem načrtujejo 5,1 milijona evrov dobička iz poslovanja oziroma 14,9 milijona evrov dobička EBITDA, kar je četrtina več, kot ga ocenjujejo za leto 2021. Leto naj bi po finančnem načrtu končali s 4,8 milijona evrov čistega dobička.
Nadzorni svet se je sicer v četrtek seznanil tudi z razvojnimi možnostim programa strojegradnje ter stanjem projekta vzpostavitve obrata za preoblikovanje aluminija.
Lani jeseni padec naročil
Unior je v lanskem prvem polletju beležil povečan obseg naročil in je presegel prihodke glede na načrte, a so nato jeseni doživeli padec naročil v največjem programu odkovkov, ki je na področju toplega kovanja skoraj v celoti vpet v avtomobilsko industrijo. Vzrok so bile težave s pomanjkanjem komponent, zaradi česar so bili avtomobilski proizvajalci prisiljeni ustavljati proizvodnjo.
Ker so bili v zreški družbi prisiljeni takoj zmanjšati obseg proizvodnje na tem področju, so del zaposlenih premestili v druge programe, kot sta ročno orodje in strojegradnja, kjer so beležili povečan obseg naročil in potrebe po dodatnih zaposlenih.
Oktobra so s SID banko podpisali pogodbo, s katero ji je slednja odobrila 5,7 milijona evrov vredno posojilo, s katerim bodo financirali razvoj novega programa za preoblikovanje aluminija. Vrednost celotne investicije za vzpostavitev proizvodnje v obnovljenih obstoječih proizvodnih prostorih v Vitanju je 13,5 milijona evrov, posojilo pa je namenjeno postavitvi prve kovaške linije z opremo, katere vrednost je 7,6 milijona evrov in bo zaključena v letu 2023.
