Skladno z novembra lani sklenjenim dogovorom o nujnih ukrepih na področju plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva med sindikati in vlado bi se pogajanja morala nadaljevati najkasneje do 15. januarja, a do tega ni prišlo.
»Sindikati smo vladno stran večkrat pisno pozvali k začetku drugega kroga pogajanj, vladna stran pa z obvestilom o nepričetku drugega kroga pogajanj neposredno krši sklenjeni dogovor, ki ima naravo kolektivne pogodbe in katerega kršitev ima za posledico tudi plačano stavko v obeh dejavnostih,« so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.
Izhodišč za pogajanja še ni
Izpostavili so, da je vlada že sprejela pogajalska izhodišča za pogajanja o spremembah v okviru kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, in sicer vsem enako in vsem za šest plačnih razredov, pogajalskih izhodišč za dejavnost zdravstva in socialnega varstva ter zdravstvene nege pa ne.
Pristojna ministra za zdravje Janez Poklukar in za delo Janez Cigler Kralj sta v sredo ob vladnem obisku Posavja pojasnjevala, da izhodišča za pogajanje še usklajujejo na ravni vlade.
V sindikatih zdravstva in socialnega varstva so razočarani in ogorčeni nad izhodišči, ki jih je za zdravnike in zobozdravnike sprejela vlada. »Potezo vladne strani razumemo kot ponižujoč odnos do vseh ostalih zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki niso zdravniki in ki kljub ali ravno zaradi reševanja epidemiološke situacije vlagajo maksimalne napore pri opravljanju svojega poslanstva,« so še navedli.
»Novembrski dvig plač zdravnikov povzročil dodatna plačna nesorazmerja«
Po navedbah sindikatov je novembrski dvig plač povzročil nastanek plačnih nesorazmerij znotraj timov in namen nadaljevanja pogajanj »je bil odprava teh nesorazmerij z dvigom plač tistim zaposlenim, ki v pogajanjih leta 2021 niso bili deležni dviga plač ali pa je bil ta dvig minimalen«.
Ocenjujejo, da je vlada v že tako težke delovne pogoje s svojim ignoriranjem pozivov k pogajanjem vnesla nemir in povzročila krhanje medsebojnih odnosov v timu in s tem še dodatno spodbudila zaposlene, da odhajajo iz obeh dejavnosti. »Sindikati vladne nepripravljenosti na začetek pogajanj ne moremo razumeti drugače, kot da gre za namensko rušenje sistema javnega zdravstva in socialnega varstva,« so zapisali. O podrobnostih glede izvedbe stavke bodo javnost pravočasno obvestili, so napovedali.
Stavko so sicer napovedali sindikat zdravstva in socialnega varstva, sindikat zdravstva in socialnega skrbstva, sindikat delavcev v zdravstveni negi, sindikat medicinskih sester Florence, sindikati v zdravstvu Slovenije Pergam in sindikat kliničnega centra Ljubljana, sindikat farmacevtov Slovenije, sindikat laboratorijske medicine, sindikat sevalcev ter sindikat centrov za socialno delo.
Začetek pogajanj za višje plače zdravnikov in zobozdravnikov
Sindikati, ki zastopajo zdravnike in zobozdravnike, so danes z vladno stranjo začeli pogajanja za sklenitev aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike. Pogajalska izhodišča vlade so sicer ocenjena na okoli 111 milijonov evrov letno.
Vlada naj bi v izhodiščih, ki jih je sprejela minuli teden, predlagala dvig šestih plačnih razredov za vse zdravnike in zobozdravnike. Izhodišča vlade sicer med drugim še določajo novo najvišjo omejitev glede uvrstitve v plačni razred, in sicer 63. plačni razred. Dvig plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike za šest plačnih razredov dopušča zadnji interventni zakon za omilitev posledic epidemija covida-19 (PKP 10) in velja do 31. decembra 2022. Vsi javni uslužbenci, torej tudi zdravniki in zobozdravniki, so do te spremembe namreč lahko dosegli največ 57. plačni razred, višji plačni razredi pa so bili »rezervirani« za funkcionarje.
V 57. plačnem razredu je okoli 2500 zdravnikov, to je 36 odstotkov od skupno okoli 6900 zdravnikov, poroča portal N1. Kot še navaja, je pričakovati, da bo sporazum z ministrstvom za zdravje največ prinesel najbolje plačanim zdravnikom, a tudi drugi si lahko obetajo visok skok po plačni lestvici. Vladni okvir zvišanja bi namreč pomenil povprečno zvišanje mesečne plače za okoli 1340 evrov na zdravnika.
V Fidesu pričakujejo, da bi se pogajanja zaključila še ta mesec
Predsednik največjega zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin je takoj po sprejemu vladnih izhodišč izrazil pričakovanje, da bi se pogajanja zaključila konec meseca. Izhodišča Fidesa pa so po navedbah Kuštrina okviru možnosti, ki jih daje dvig plačnega stropa z desetim interventnim zakonom, ter naslavljajo vse slovenske zdravnike in zobozdravnike.
Kot je navedel, je nujno prisluhniti in ustrezno spodbuditi mlade, v okviru možnosti interventnega zakona pa nasloviti izkušene zdravnike, ki so na višku svojih moči in na katerih sloni kakovostna medicina, ki je gonilo napredka in predstavlja jedro javnega zdravstvenega sistema.
